Nemška koalicija razmišlja o davku na mošeje za muslimane

Nemška koalicija, s podporo progresivnih muslimanskih skupnosti, razmišlja o uvedbi t. i. »davka na mošeje«, s čimer bi preprečili tuje financiranje muslimanskih skupnosti v Nemčiji. 

S tem bi sledili cerkvenemu davku, preko katerih se krščanske cerkve financirajo na podlagi obdavčevanja svojih vernikov. 

Thorsten Frei (CDU) je za časopis Die Welt dejal, da bi »davek na mošeje« predstavljal »pomemben korak«, ki bi dovoljeval »islamu v Nemčiji, da se osamosvoji od tujih držav.«

V skladu s sedanjo zakonodajo v Nemčiji obstaja cerkveni davek (Kichensteuer), ki je za nekrščanske skupnosti, npr. judovsko, poimenovan tudi bogoslužni davek (Kultussteuer). Leta 2010 so tako zbrali okoli 9,2 milijarde evrov.

Zakonodaja omogoča registriranim verskim skupnostim, da cerkveni davek zbirajo same, ali pa to delajo finančni uradi zveznih dežel. V primeru državnega sodelovanja ima zvezni davčni urad seznam vernikov, ki so označili pripadnost verski skupnosti, in nato obdavčijo prihodek. Višina cerkvenega davka je 8 (na Bavarskem in Baden-Württembergu) oz. 9 odstotkov v drugih državah, pri čemer velja za davčno olajšavo. 

Če verske skupnosti same zbirajo davek, morajo finančnemu uradu predati seznam vernikov, ki nato izračuna obseg zbranega davka. Neverniki oz. člani verskih skupnostih, ki niso obdavčene, ni treba plačevati tega davka. 

Trenutno muslimanske skupnosti niso vključeno v to davčno shemo, zato so odvisne od donacij; tako svojih vernikov, tujih organizacij in držav. Prav financiranje iz tujine je v zadnjih letih postalo sporno zaradi širjenja fundamentalističnega islama oz. vpliva politike na delovanje verskih skupnosti v Nemčiji glede na politiko v državi donatorki.

Koliko je muslimanov v Nemčiji, ni točno znano, se pa ocenjuje njihovo število med 4,4 in 4,7 milijona. V to številko vključujejo tudi osebe, ki pripadajo muslimanski kulturi in niso verujoči. 

Burkhard Lischka, predstavnik SPD, se prav tako strinja, da bi bila uvedba mošejskega davka pozitivno dejanje in da bi bilo o tem potrebno opraviti debato. Vodja progresivne mošeje v Berlinu Seyran Ates je prav tako podprl idejo rekoč, da bi v »prihodnosti, vse kar skupnosti potrebujejo, plačali člani sami.« 

Tudi nekatere druge države (Avstrija, Švedska, Italija) imajo cerkveni davek, pri čemer nasprotniki opozarjajo, da je obvezen za aktivne vernike in da briše razmejitev med verskimi skupnostmi in državo, še poroča DW.