Norveška in Kitajska po šestih letih normalizirali odnose

Norveška in Kitajska sta danes sporočili, da sta normalizirali diplomatske odnose, ki jih je Peking zamrznil pred šestimi leti zaradi podelitve Nobelove nagrade za mir kitajskemu oporečniku Liu Xiaoboju.

Nobelova nagrada kitajskemu borcu za človekove pravice, ki je zaprt zaradi subverzivne dejavnosti, je tako močno razjezila oblasti v Pekingu, da so zamrznile odnose z Oslom.

Državi sta danes ob nenapovedanem obisku norveškega zunanjega ministra Borgeja Brendeja v Pekingu objavili skupno izjavo o otoplitvi odnosov. Norveška vlada v njej poudarja, da je zavezana politiki "ene Kitajske", spoštuje ozemeljsko celovitost in suverenost Kitajske, posveča velik pomen ključnim interesom in skrbem Kitajske ter ne bo podpirala dejanj, ki bi jih spodkopavali, v prihodnje pa bo naredila vse, da se bo izognila škodovanju dvostranskih odnosov.

V dokumentu na dveh straneh vprašanje človekovih pravic ni omenjeno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Nič nismo popuščali, temveč smo se skozi daljše obdobje lotili izgradnje zaupanja," je v Oslu izjavila premierka Erna Solberg.

Brende je priznal, da je bila situacija od lete 2010 težka. "Normalizacija naših odnosov je rezultat dolgotrajnih in vestnih diplomatskih prizadevanj na različnih ravneh za obnovitev zaupanja med državama."

Otoplitev odnosov pomeni, da bosta državi lahko obnovili poganja o sporazumu o prosti trgovini. "Nobenega dvoma ni, da je bilo norveško gospodarstvo prizadeto," je priznala Solbergova. "Čeprav se naša menjava s Kitajsko ni zmanjšala, nismo bili zraven pri izjemnem vzletu Kitajske tako kot številne druge države," je dodala.

Izvoz lososa, za Norveško enega najpomembnejših izvoznih produktov, se je zaradi spora zmanjšal, kar je bil hud udarec za to panogo.