Gorenjski in brežiški zdravniki družinske medicine: »Mladi se za družinsko medicino sploh ne odločajo več"

Zdravniki družinske medicine iz zdravstvenih domov Kranj, Tržič, Jesenice, Škofja Loka in Brežice so z javnim pismom opozorili na skrb vzbujajoče stanje na tem področju zdravstva, ki predstavlja za večino pacientov najpogostejši stik z zdravnikom. 

S tem pismom, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti, so se pridružili že drugim javnim opozorilom s strani zdravnikom širom Slovenije, kar dokazuje, da odgovorni v zadnjem času ne znajo narediti reforme zdravstvenega sistema.

Spoštovani!
 
S tem pismom zdravniki družinske medicine seznanjamo pristojno ministrstvo, zdravstveno zavarovalnico, zdravniško zbornico in širšo javnost s problematiko preobremenitve v ambulantah družinske medicine. Na to problematiko so z javnim pismom v začetku decembra že opozorili tudi kolegi iz zdravstvenega doma (ZD) Maribor. Z vsebino pisma mariborskih kolegov se zdravniki ZD Kranj, ZD Tržič, ZD Jesenice in ZD Škofja Loka v celoti strinjamo. Tudi naše delovanje poteka v izrednih razmerah, zato spodaj podajamo zahteve in tudi predloge rešitev.

1. Zahtevamo takojšnjo ureditev razmer, da bo zdravnik končno imel čas za pacienta, kar v prvi vrsti vključuje predvsem administrativno razbremenitev, tj. umik vseh nepotrebnih administrativnih del oz. del, ki bi jih lahko opravljale druge službe.

Zahtevo utemeljujemo predvsem z vidika ogrožanja varnosti našega dela, saj pri trenutnem načinu dela po principu tekočega traku, ki je hkrati prekomerno obremenjeno z urejanjem administracije, ni več mogoče zagotoviti dobre kakovosti obravnave pacientov.

To močno kvari odnos med nami in pacienti, ki imajo upravičeno pogosto občutek, da se jim ne posvetimo dovolj. Zdravniki smo izvedenci v diagnostiki in zdravljenju bolezni, ne znajdemo pa se v vlogi administrativnih delavcev in zavarovalnih agentov. Zdravstvena oskrba pacientov je torej zaradi takega načina dela neustrezna, nevarna za paciente in tudi za zdravnike. Zaradi izjemnega časovnega pritiska, kateremu smo podvrženi zdravniki družinske medicine pri svojem delu, se objektivno povečuje verjetnost nastanka strokovnih napak.
 
2. Zahtevamo, da nam ustanovitelji, nosilci zdravstvene politike in ostale institucije s pristojnostmi na področju zdravstva zagotovijo razmere, v katerih bo družinska medicina postala bolj privlačna za mlade kadre.

3. V tem okviru predlagamo, da imenovani nemudoma omogočite ločitev družinske medicine od izvajanja drugih služb, kjer sta problematični predvsem izvajanje službe nujne medicinske pomoči in mrliško-pregledne službe.

Zahtevi utemeljujemo s kritično potrebo, da se v sistem privabi mlade zdravnike, ki se bodo z veseljem odločali za specializacijo iz družinske medicine. Družinska medicina nudi zdravniku nadvse pomembno vlogo v skupnosti in hkrati omogoča strokovno rast, ker lahko med drugim zdravnik v svoje delovanje vključuje delček vseh ostalih specializacij. Izvaja lahko male kirurške posege, oskrbi samostojno lažje poškodbe, odstranjuje tujke, samostojno vodi kronične bolezni, izvaja preventivno službo, v resnici lahko skrbi za vse družinske člane in še bi lahko naštevali.

4. Zahtevamo uvedbo izvajanja ambulantnega dela le enkrat tedensko v popoldanskem turnusu (namesto aktualnega dvakratnega), saj bi tako mladim kolegom z družinami omogočili lažjo prilagoditev družinskega življenja službenemu in v kolikor bi to bilo za zdravnika družinske medicine – ob sočasni obveznosti vključevanja v dežurno službo – ugodneje.

5. Zahtevamo uveljavitev standardov in normativov za delo zdravnikov v družinski medicini zapisanih v kolektivni pogodbi, tudi v praksi.

Svoji zahtevi utemeljujemo s citatom pravnega svetovalca Praktikuma Gorazda Pereniča o delu zdravnikov družinske medicine na dveh deloviščih:

»Skladno z ustavno določenimi temeljnimi pravicami ter določbami veljavne zakonodaje o zdravstvenem varstvu, zdravstvenem zavarovanju in pacientovih pravicah namreč vsakomur pripadajo varne, kakovostne in dostopne zdravstvene storitve. Prekoračitev normativov in zahteve za delo na več delovnih mestih sočasno zato niso samo delovnopravno vprašanja, temveč tudi ali celo predvsem vprašanja dostopnosti kakovostnega in varnega zdravstva.

Zdravnik družinske medicine, ki je na razpolago prevelikemu številu pacientov, v resnici namreč zares ne nudi strokovno pričakovane in pravno predpisane oskrbe nobenemu od svojih pacientov. Hkrati tak sistem zdravnika sili v tvegan ali celo nedovoljen položaj ...«

Zdaj je poteza torej na strani vas, naslovnikov tega pisma: ustanoviteljev naših zavodov, zdravstvenih politikov, zdravstvene zavarovalnice in vseh drugih odgovornih! Glavni deležniki so v prvi vrsti pacienti. Zdravniki pa zdaj od vseh vas zahtevamo ukrepe! Nič več vas ne prosimo, saj so spremembe pogojev našega delovanja, katerih izvedba je v vaši pristojnosti, nujne.

V nasprotnem vas kot predstavniki nosilnega poklica v zdravstvu z vso odgovornostjo opozarjamo, da sledi kolaps sistema. Pri tem poudarjamo, da bi bilo za nas popolnoma nesprejemljivo dopustiti kaj takega, saj gre za osnovni interes prebivalstva Republike Slovenije.

Slovenski model primarnega zdravstva je do nedavnega predstavljal vzor ureditvam v drugih državah. Kadrovska podhranjenost pa je zdaj v družinski medicini v Republiki Sloveniji tako velika, da službe skorajda ni več mogoče organizirati.

Mladi se za družinsko medicino sploh ne odločajo več, tisti, ki so vključeni v sistem, pa izgoreli odhajajo. V interesu vseh deležnikov je, da se razmere izboljšajo, zato vas pozivamo, da naše predloge in druge predloge, ki jih v teh dneh prejemate s strani stroke, upoštevate.

Lep pozdrav,
 
Zdravniki družinske medicine ZD Kranj, ZD Tržič, ZD Jesenice in ZD Škofja Loka ter Zdravniki splošne in družinske medicine ZD Brežice