Strah pred rumenimi jopiči hodi po Evropi: vlade minimalne plače že hitro višajo navzgor

Jezni zaradi nedelovanja državnih institucij so se protestniki v rumenih jopičih zbrali celo v iraški Basri in drugih mestih Iraka, v Egiptu pa so rumene jopiče prepovedali uvažati, da ne bi vzpodbudili podobnega gibanja zoper vladajoči režim.

Rumeni jopiči so se pojavili celo na ljubljanskih ulicah, vendar očitno tako, da je bila izvirna ideja zlorabljena za drugačen političen cilj: v Sloveniji, kjer je vlada – tudi po pritisku Levice – še pred pritiskom ulice že dvignila minimalno plačo, so pred parlamentom v rumenih telovnikih protestirali pristaši opozicije in še to zaradi »Marakeša.«

Potem ko je francoski predsednik vlade Emmanuel Macron v odzivu na množične proteste »rumenih jopičev« napovedal zvišanje minimalne plače za 100 evrov in še nekaj podobnih ukrepov (na primer neobdavčitev nadur) z naslednjim letom, je dvig minimalne plače napovedal tudi predsednik španske vlade, v kateri imajo največjo vlogo socialisti.

Napovedal je 22-odstotno zvišanje minimalne plače. To pomeni, da bo po napovedih premiera Pedra Sáncheza njegova vlada prihodnji teden odobrila 22-odstotno zvišanje minimalne plače z letom 2019 na 1.050 evrov. Španija je namreč po letu 2008 in krizi uvedla stroge varčevalne ukrepe, ki so prizadeli najrevnejše sloje družbe, sedaj pa se vlada v Madridu spopada z vse večjimi pritiski, naj omili stroge ukrepe, še posebej za najslabše plačane.

Zvišanje bo vlada potrdila na seji v Barceloni 21. decembra, je premier povedal v parlamentu. Zvišanje bo največje po letu 1977. Tistega leta se je minimalna plača po poročanju španskega dnevnika El País zvišala dvakrat, skupaj za 31,6 odstotka.

Ta ukrep je predviden tudi v osnutku proračunskega načrta za leto 2019, za katerega pa manjšinska vlada Sánchezove socialistične stranke PSOE ni dobila potrditve v parlamentu, zato bo zdaj sprejet z odlokom.

Vendar to ni vse: poleg Španije in Francije je pred dvema dnevoma zvišanje plače za javne uslužbence z 580 evrov na 635 evrov napovedala tudi portugalska vlada.

Že septembra je zvišanje minimalnih plač za sedem odstotkov napovedala tudi Poljska. Teden dni po protestih v Franciji je dvig minimalne plače napovedala tudi Češka, že pred tem pa tudi Slovenija.   

S prvim januarjem bodo minimalne plače dvignili tudi v več kot 20 mestih in zveznih državah ZDA. Britanska vlada pa se je prav na dan, ko je odpovedala glasovanje o brexitu pohvalila, da so v zadnjih treh mesecih minimalne plače v Veliki Britaniji zrasle v povprečju za 3,3 odstotka.   

Minimalne plače v EU so po podatkih Eurostata sicer od 261 do 1.999 evrov. Kar 22 od 28 članic EU ima minimalno plačo (razen Danske, Italije, Cipra, Avstrije, Finske in Švedske). Minimalne plače v Uniji v bruto zneskih segajo od 261 evrov v Bolgariji do 1.999 evrov v Luksemburgu.

V Sloveniji minimalna plača trenutno znaša 842,79 evra bruto in 638 evrov neto.

Kakšne so minimalne plače, si lahko ogledate tudi na tem spletnem portalu.

Kot poroča portal Sofiaglobe je mogoče 22 članic z minimalnimi plačami v glavnem razdeliti v tri skupine.

Devet članic iz vzhodne Evrope imajo minimalne plače med 400 in 500 evri. To so Litva (400), Romunija (408), Latvija (430), Madžarska (445), Hrvaška (462), Češka (472), Slovaška (480), Estonija (500) in Poljska (503).

V petih članicah južnega dela EU so minimalne plače od 600 do 900 evrov. V to skupino spadajo Portugalska (677), Grčija (684), Malta (748), Slovenija (843) in Španija (859).

Ostale članice so na zahodu in na severu EU, minimalne plače pa so skoraj še enkrat višje in so povsod nad 1400 evri. To so Velika Britanija (1401), Nemčija in Francija (1498), Belgija (1563), Nizozemska (1578), Irska (1614) in Luksemburg (1999).

To pomeni, da je najvišja minimalna plača v EU kar osemkrat višja od najnižje minimalne plače. So pa te razlike precej manjše, če odstranimo razlike v ceneh s pomočjo "standarda kupne moči" (PPS), saj so v državah z višjimi minimalnimi plačami tudi cene praviloma višje.

Če odstranimo ta faktor, so minimalne plače v EU med 564 PPS na mesec v Bolgariji do 1597 PPS v Luksemburgu, kar pomeni, da je razlika med najnižjo in najvišjo minimalno plačo v EU dejansko trikratna.

Tudi Slovenija se pridružuje državam, ki dvigujejo minimalno plačo. V državnem zboru bodo poleg proračuna na izredni seji obravnavali tudi predlog zakona o minimalni plači. Če bodo zakone sprejeli, bo s prvim januarjem  minimalna plača v Sloveniji zvišala na 667 evrov neto in januarja 2020 na 700 evrov neto. Čez dobro leto dni bodo iz minimalne plače izločeni tudi vsi dodatki. Z letom 2021 pa bi začela veljati formula za izračun minimalne plače.

Veliko delodajalcev tem ukrepom nasprotuje, ker se bo po njihovih izračunih minimalna plača v prihodnjih dveh letih na podlagi teh sprememb zakonov zvišala za okvirno 20 odstotkov.

Regionalni vodja ManpowerGroup Nebojša Biškup pa je prepričan, da vlada dobro pozna razmere na trgu dela in se zaveda težav, povezanih s pomanjkanjem delovne sile.

"Kljub temu menim, da bi lahko bila vlada malo bolj hrabra in bi minimalno plačo lahko bistveno povečala. Na ta način bi na trg dela privabila domače brezposelne osebe in tujce, ki si želijo delati v Sloveniji. Rekel bi, da minimalna plača v Sloveniji ne zadostuje za življenje, kot ga Slovenci in Slovenke resnično potrebujejo," je dejal Biškup. Zdaj minimalna plača znaša 638 evrov neto.