Muha znova na muhi Požareporta, pravilna odločitev Akosa pa predstavljena kot domnevno »kaznivo dejanje«

Na portalu Požareport smo lahko prebrali novo nadaljevanje t. i. »afere Koprivnikar«. Zgodba je na prvi pogled zelo zanimiva; razkriva nam, da je tudi državni Telekom zaprosil AKOS za iste »sporne« frekvence 5G kot BTC, za tri leta, reveži pa so nato za razliko od »privilegiranega BTC-ja« dobili sporne frekvence ne za tri leta, kot BTC, pač pa »samo za tri mesece!«.

Portal ob tem prilaga tudi obe domnevno »sporni« odločbi Akosa in še dokument, ki priča o tem, kako naj bi bil Telekom tudi del nekih evropskih projektov 5G. Dodano je tudi pojasnilo, zakaj je do preobrata prišlo – bivšega ministra Borisa Koprivnikarja namreč na Telekomu naj ne bi zaposlili (kot šefa uprave) in zato naj bi se jim užaljeno maščeval. Frekvence pa je zato dobil BTC, ki ga je tudi (za kratek čas) zaposlil. Koprivnik naj bi torej frekvence (preko Muhe) delil tistim, ki so mu priskrbeli zaposlitev.

No, Koprivnikar se je medtem sicer zaposlitvi v BTC-ju že odpovedal, BTC se je odpovedal tudi frekvencam, toda zgodba se očitno še naprej tako lepo bere, da je preprosto kar klicala po pogrevanju in novem fantazijskem nadaljevanju. 

Opazno je tudi, da je bil velik, pravzaprav največji del kritike zadnje tovrtsne novičke usmerjen prav proti »sporni« direktorici Akosa, ki se ji očita marsikaj, čeprav je doslej neizpodbitno jasno le to, da je bil zagotovo nezakonit le predlog njene razrešitve s strani članov sveta Akosa, na podlagi domnevnega »zavajanja«, kar je razlog, ki ga slovenska zakonodaja ne pozna.

Iz prijave Akosa pristojnim organom se je namreč dalo razbrati, da je bila glavnina medijskih puščic na AKOS že prej izstreljena s strani radijskega mogotca Lea Oblaka.

Oblak naj bi celo osebno sodeloval pri oblikovanju gradiva za svet Akosa glede razrešitve direktorice.

Tako je bila prava tarča napada očitno - šefica Akosa Tanja Muha, BTC in Koprivnikar pa sta bila v tem napadu samo »collateral damage« - obstranska škoda.

To pa kaže, da je tarča t. i. »afere Koprivnikar« očitno res Tanja Muha, ki se je znašla na »muhi« marsikoga, očitno zaradi vloge, ki jo ima AKOS pri dodeljevanju frekvenc in sorodnih zadevah. 

Poglejmo si nekoliko bolj podrobno zadnje očitke.

»Tudi družba Telekom Slovenije je namreč 23. marca 2018 na Akos naslovila vlogo za pridobitev frekvenc 5G za potrebe EU-projektov. Telekomovci so v vlogi navedli evropske projekte, pri katerih je Telekom - v nasprotju z družbo BTC - tudi uradni partner. Vlogo za 3-letno dovoljenje je Telekom vložil marca, dovoljenje so dobili šele 13. junija in še, pozor, samo za manj kot 3 mesece... Še bolj bizarno pa je dejstvo, da je družba Telekom Slovenije dejansko res partner evropskega projekta, ki ga je Telekom Slovenije tudi navedel v svoji vlogi, pa kljub temu niso dobili frekvenc 5G za 3 leta. Zakaj potem Telekomu Slovenije, ki je - v nasprotju z BTC - izpolnjeval pogoje in je celo državno podjetje, ni uspelo dobiti frekvenc 5G za 3 leta?! Odgovor je spet razmeroma preprost: ker niso zaposlili Borisa Koprivnikarja?! Vse to pa niso samo znaki, ampak celo že dokazi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic,« navaja Požareport.

Če pa si pogledamo ta zapis bolj podrobno, lahko v njem odkrijemo več nedoslednosti.

Najprej opazimo, da navedba, da naj bi Koprivnikar želel postati šef Telekoma, ni podkrepljena z nikakršnim dokazom, razen z navedbo na istem portalu, ki naj bi jo dal - domnevni anonimni vir. V skladu z novinarskimi standardi bi bilo potrebno navesti vsaj dva neodvisna vira, ki bi potrdila takšno informacijo. Podobne informacije ni objavil nihče drug, drugi mediji so samo povzemali prvo objavo (omenjenega portla), drugih dokazov za to trditev pa ni. »Dokaz« za obtožbo je torej pisanje istega avtorja o isti zadevi. Res bizarno.

Ob tem je še istega dne tudi AKOS objavil svoje sporočilo, ki seveda ni bilo objavljeno tako pompozno, kot članek o novem »zločinu« Koprivnikarja.

V suhoparno napisanem sestavku z naslovom »Pojasnila AKOS glede neresničnih navedb v današnjem članku avtorja Bojana Požarja« pa lahko preberemo, da je po mnenju Akosa »avtor Bojan Požar na spletnem portalu Požareport.si danes, 20. 11. 2018, objavil zavajajoč članek z naslovom: »Novi dokumenti afere Koprivnikar: celo državni Telekom ni dobil frekvenc – kot BTC. Menda zato, ker ga niso zaposlili?!«, v katerem je navedenih več neresnic.«

Glede razloga, zakaj je BTC dobil testne frekvence za 3 leta, Telekom pa samo za 3 mesece, pa je zapisano naslednje:

»V zvezi z navedbami agencija pojasnjuje, da je Telekomu Slovenije podelila frekvence za testiranje novih tehnologij (5G) za obdobje do največ 90 dni, saj Telekom Slovenije v času, ko je zaprosil za te frekvence, ni bil vključen v že potrjen razvojni evropski projekt. Zato je dobil frekvence za obdobje do 90 dni in ne do največ treh let, kot to določa Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom—1). 53. člen ZEKom-1 namreč določa: »Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, namenjenih za potrebe meritev, atestiranje in drugih preizkusov radijske opreme, izda agencija za omejeno območje pokrivanja in največ za 90 dni. V primeru preizkušanja novih tehnologij v okviru Evropskih razvojnih projektov lahko agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za namen preizkusa novih tehnologij za določeno časovno obdobje, v skladu s predlaganim projektom, ki ne sme biti daljše od treh let«.

Evropski projekt, ki ga avtor v članku posebej (grafično) izpostavlja iCIRRUS (program Obzorja 2020) ter navaja, da gre za »partnerje projekta Evropske unije, kjer sodeluje Telekom Slovenije«, je bil zaključen 6. marca 2018. Vloga Telekoma Slovenije za pridobitev frekvenc za testiranje pa nosi datum 23. marec 2018. V tej vlogi Telekom Slovenije navaja, da je bil ta projekt že zaključen 6. marca 2018.

Avtor je to vlogo celo objavil kot dokument, ki je pripet k članku. Poleg tega je (grafično) izpostavil partnerje projekta, kot so navedeni na spletni strani omenjenega projekta (https://www.icirrus-5gnet.eu/), izpustil pa je povsem razvidno in na naslovni strani projekta jasno zapisano navedbo, da se je projekt začel 1. januarja 2015 in zaključil 31. decembra 2017, končna predstavitev projekta pa je bila »v Ljubljani v začetku marca 2018.«

Iz zapisanega torej izhaja, da Telekom preprosto ni mogel dobiti preizkusnih frekvenc za daljše obdobje, ker pač ni mogoče »sodelovati« v nekem projektu - ker je takšen projekt že potekel.

Potekel pa je še predno je Telekom sploh vložil svojo prošnjo! In po drugi strani je prav BTC lahko dobil frekvence za 3 leta zato, ker je lahko sodeloval v projektih, ki so bili še aktivni.

Da BTC ni bil »partner« v teh projektih, kar kritiki izpostavljajo kot »odločilno dejstvo«, je pri tem povsem nepomembno, saj tudi iz zakonskega določila (beri zgoraj) ne izhaja, da bi tisti, ki preizkuša tehnologijo, moral biti »partnerska organizacija« nekega projekta EU, pač pa je dovolj že sodelovati v takšnih projektih, kar je očitno bilo mogoče tudi brez statusa »partnerstva.«

Obstaja pa seveda še eden, vsebinski razlog, kjer je razlika med obema projektoma zelo očitna. V članku o krivici, ki naj bi se zgodila Telekomu v primerjavi z BTC- jem, sta obe podjetji predstavljeni kot »enaki.« Skratka - enaki podjetji, enaki prošnji – različen rezultat. Enemu so dali dovoljenje za tri leta, drugemu pa samo za tri mesece. Diskriminacija! Zdi se prepričljivo, in da je šlo za neenakopravno obravnavo s takšno  »optično prevaro« - ljudi hitro prepričaš.

Toda že iz obeh vlog je, če jih preberemo bolj natančno, razvidna velika razlika. Ne, obe odločbi seveda nista »enaki«: BTC je zaprosil za preizkus frekvenc na omejenem območju BTC Cityja, kjer so moči oddajnikov zelo šibke (za avtomobile, aparate za kriptovalute), hkrati pa ni ponudnik mobilne telefonije, kjer je tehnologija 5G najbolj komercialno uporabna. In še v tem primeru je BTC moral paziti, da s svojimi signali ne bi motil ponudnika mobilne telefonije A1.

V nasprotju s tem pa je Telekom Slovenije zaprosil za dovoljenje za oddajnike z veliko večjo močjo, z antenama na Cigaletovi v Ljubljani in v Stegnah, ki sta, kot piše v dokumentu, kar 20 metrov nad tlemi.

Moči oddajanja Telekoma so bistveno večje od tistih (2Gbit/s), s katerimi bi oddajali oddajniki v BTC-ju. BTC ni navedel nobene antene, kaj šele neke 20 metov visoko. Sistem pri Telekomu je "Masive MIMO", gre za enega od največjih oddajnikov te vrste nasploh. To so seveda zelo pomembne razlike.

Eden izmed najboljših slovenskih strokovnjakov za mobilno telefonijo, pogodbeni sodelavec Telekoma, ki želi ostati neimenovan, nas je opozoril, da je bila odločitev Akosa po njegovi oceni logična.

»Tehnologija 5G se pravkar uvaja povsod, v bistvu je pri mobilni telefoniji sploh ni treba preizkušati, ker je že preizkušena. Danes se pri mobilni tehnologiji preizkuša tehnologija 6G, ne pa 5G, zato je tudi 3 mesečno obdobje več kot dovolj. Če bi AKOS dal dovoljenje Telekomu za 3 leta, bi lahko podjetje to tehnologijo pod krinko 'preizkušanja' tudi komercialno tržilo ali pa omogočalo 'preizkušanje', dejansko pa uporabo, svojim naročnikom, s tem pa bi si zelo poceni pridobilo tržno prednost pred konkurenco,« nas je opozoril strokovnjak.

Podobnega mnenja o tem problemu je bil je tudi eden od najboljših strokovnjakov konkurenčnega podjetja A1. »Frekvence bi lahko Telekom v primeru dolgega preizkusnega obdobja lahko kupil tudi pozneje, ko bi bile bolj poceni. S tem bi bili v drugih podobnih podjetjih na slabšem. Povsem logično je, da AKOS zato frekvence, ki bi jih naslednje leto lahko država Telekomu drago prodala, ni dal v zastonj 'preizkušanje' za tri leta. Če bi to naredili, bi s tem državi pravzaprav naredili gospodarsko škodo.«

Ravno v primeru, če torej AKOS ne bi naredil, kot je, bi mu lahko kritiki očitali, da je naredil nekaj nedopustnega in škodljivega. In bizarno je, da agenciji sedaj, ko je sprejela pravilno, gospodarno odločitev, pod krinko »raziskovalnega novinarstva« očitajo, da Telekomu frekvenc, ki jih bo država naslednje leto šele pričela prodajati, pravzaprav ni raje preprosto – vnaprej podarila in to kar za 3 leta! 

Toda – zakaj pa bi Telekom potem naslednje leto, ko bodo frekvence 5G šle v prodajo sploh kupil nekaj, kar bi lahko tri leta zastonj "preizkušal"? Bi kdorkoli na primer kupil avto, ki bi mu ga prodajalec dal za tri leta v popolnoma brezplačen preizkus, »all inclusive«?

Morda po koncu preizkusa, za bistveno nižjo ceno, ne pa takrat, ko ga lahko še povsem zastonj uporabljaš, to je seveda logično. Po drugi strani pa BTC s preizkušanjem raznih naprav na omejenem območju svojega Cityja ne bi mogel škodovati komercialni prodaji 5G frekvenci, saj ni ponudnik mobilne telefonije. Zato je bilo ravnanje Akosa logično.

Očitno je, da opisanih "zlorab" ni bilo in da je vsaj v tem primeru Požareport - pogorel.