Merklova v Evropskem parlamentu izpostavila pomen solidarnosti in enotnosti

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu izpostavila pomen solidarnosti in enotnosti EU. Zavzela se je tudi za vzpostavitev prave evropske vojske, v razpravi z evroposlanci o prihodnosti Evrope pa med drugim branila svojo migracijsko politiko. Požela je bučen aplavz, a tudi vzklike nasprotovanja evroskeptikov.

Nemška kanclerka je v svojem govoru vztrajala pri temeljnih usmeritvah nemške evropske politike. Solidarnost je izpostavila kot univerzalno vrednoto, poudarila je tudi pomen enotnosti in odločenosti. "Naše interese lahko branimo, če sodelujemo," je poudarila in dodala, da je treba preseči nacionalizme.

Dejala je še, da Evropa lahko deluje le, če obstaja vladavina prava. "Vse lahko deluje le, če vsaka članica prevzame odgovornost," je menila.

Merklova, ki odhaja z vrha nemških krščanskih demokratov, a namerava ostati kanclerka do konca mandata leta 2021, je v govoru o prihodnosti Evrope nanizala tri prioritetna področja v EU.

"Evropejci moramo prevzeti več odgovornosti v svoje roke, če želimo preživeti," je menila. Tako kot francoski predsednik Emmanuel Macron se je zavzela za pravo evropsko vojsko, ki bi se po njenih besedah lahko dobro dopolnjevala z zvezo Nato.

Druga pomembna zadeva, s katero bi se morala ukvarjati EU, je po besedah nemške kanclerke gospodarski uspeh Evrope. Merklova je napovedala nove rešitve za utrjevanje območja z evrom, zagovarjala uvedbo digitalnega davka ter inovacije v Evropi kot temelj za prihodnjo blaginjo.

Kot tretjo ključno točko je izpostavila vprašanje migracij, glede katerega "Evropa še ni tako enotna, kot bi si želeli." Priznala je sicer, da je Evropa naredila nekaj napredka, med drugim se zdaj zaveda, da je nujen dober nadzor zunanje meje.

"Nacionalizem in egoizem ne smeta v Evropi nikoli več dobiti priložnosti. Strpnost in solidarnost sta naša skupna prihodnost. Splača se potruditi zanju," je Merklova sklenila govor pred evropskimi poslanci, za katerega je požela bučen aplavz, a tudi številne vzklike nasprotovanja iz vrst evroskeptikov.

V razpravi, ki je sledila kanclerkinemu govoru, je bilo slišati tako kritike kot pohvale idej Merklove.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da se zelo strinja z govorom. Po njegovih besedah je Merklova tudi storila prav, ko v času begunske krize ni zaprla meja Nemčije. "Zgodovina bo potrdila, da je imela prav," je dejal.

Glede brexita je Juncker poudaril, da EU ne želi kaznovati velike Britanije. "Spoštovati moramo voljo britanskih volivcev in iz tega hočemo narediti kar največ," je dejal.

Merklova je v vmesnem odzivu na razpravo izrazila prepričanje, da je zelo pomembno, v kakšnem duhu sprejmemo in uredimo izstop Velike Britanije iz unije. Ta duh bo po njenem še desetletja odločal o tem, kakšno partnerstvo bosta imeli strani.

Manfred Weber, vodja največje skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP), katere članica je tudi Merklova, je v razpravi pohvalil proevropsko držo nemške kanclerke. Ta se je po njegovem pokazala v finančni krizi, vprašanju krize in ravnanju v migrantski krizi v dogovoru z drugimi državami. Vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je Merklovo spodbudil, naj v prihodnjih letih okrepi prizadevanja Nemčije za bolj povezano Evropo.

Ska Keller (Zeleni) je bila kritična do vlade pod vodstvom Merklove, češ da "stalno stopa na zavoro, ko gre za Evropo". Gabrielle Zimmer (GUE/NGL) je nasprotovala prizadevanjem Merklove in francoskega predsednika Emmanuela Macrona za evropsko vojsko. Evroskeptični Britanec Nigel Farage (EFDD) pa je pozval h končanju nemške prevlade in pozval nemško kanclerko, naj se opraviči za svoje odločitve. Nemški kanclerki je tudi naprtil odgovornost za to, da smo danes priča brexitu.

Več poslancev je bilo tudi kritičnih do njene migracijske politike. Ta je ob koncu razprave zato predstavila dejstva glede vabila beguncem poleti 2015. Kot je dejala, je madžarski premier Viktor Orban v času, ko je bilo na Madžarskem veliko beguncev, prosil za pomoč avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna, ki je poklical njo in jo vprašal, ali naj pomagajo Madžarski in sprejmejo begunce. Avstrija in Nemčija sta se na prošnjo odzvali. Da ji to očitajo še leta po njeni odločitvi, se Merklovi ne zdi prav. Meni, da bi morali to upoštevati pri predstavljanju zgodovine.