Razkrivamo: Slovenija na listi »Doing Business« Svetovne banke znova padla - za rekordnih sedem mest!

Še leta 2015 je Slovenija na lestvici Svetovne banke o pogojih poslovanja zasedla 29. mesto, kar je bilo na lestvici Doing Busines tedaj šest mest višje, kot leta 2014. Vsi osrednji mediji v državi so tedaj objavili, da so se »izboljšali ključni kazalci«, kar je tedaj ugotovil tudi slovenski Umar.

»Slovenija je v zadnjem letu izboljšala položaj na lestvici, to pa je predvsem posledica nekaterih ukrepov, v veliki meri skrajšanja postopkov, na področju zakonodajnega in poslovnega okolja ter zmanjševanja administrativnih ovir. Izboljšanje je posledica tudi boljše uvrstitve na področjih poslovanja z nepremičninami in premoženja, sodnega uveljavljanja pogodb in insolvenčne zakonodaje,« je državo tedaj pohvalil Umar.

Tokrat je drugače in kot kaže o tem letošnje poročilu, ki je izšlo 31. oktobra, tokrat poročamo le na Insajderju.com. Še lani je bila Slovenija na isti lestvici na 30. mestu, letos pa je znova padla za sedem mest in pristala na 37. mestu. Ta padec seveda sploh ni zanemarljiv, saj Slovenijo hitro prehitevajo številne države. Slovenija ima očitno zelo podobne probleme kot Srbija, ki se letos sicer nahaja na 48. mestu.

To je podoben (čeprav enkrat manjši) padec za pet mest, saj je bila lani Srbija še na 43. mestu. Tudi Srbiji se je število točk podobno kot Sloveniji povečalo (Sloveniji za 0,02 točke) – toda kljub temu je prišlo do padca, saj so druge države napredovale hitreje.

Srbska premierka Ana Brnabić je sicer dejala, da si želi, da bi bila njena država še letos »med prvimi 30 na seznamu.« To pa je cilj, ki ga je Slovenija že dosegla, vendar ga je v času zadnjega brezvladja, od lani pa do letos – očitno izgubila.

Svetovna banka v svojem poročilu sicer navaja, da so v regiji jugovzhodno od Slovenije izvedli skupaj 54 poslovnih reform glede na 43 reform leto dni pred tem, skoraj vse od 23 gospodarstev v regiji pa so izpeljale reforme, ki pomagajo pri odpiranju delovnih mest in vzpodbujajo zasebno podjetništvo.

V regiji jugovzhodne Evrope sta tudi dve od 10. najboljših gospodarstev. Gruzija se je uspela dvigniti celo na 6. mesto, Makedonija pa je prav tako popravila svoj položaj in se povzpela na 10. mesto. Državi, ki so dosegli največje premike sta tudi Turčija in Azerbajdžan.

Večina držav dosega dobre uspehe tudi pri vpisu nepremičnin in zaščiti pravic manjšinskih investitorjev. V povprečju je prenos lastništva nad nepremičninami mogoče izvesti v 20 dneh, za ceno 2,6 odstotka vrednosti nepremičnine, v primerjavi s 4,2 odstotki, kolikor je potrebno plačati v državah OECD, kamor spada tudi Slovenija.  

Poročilo Doing Business se objavlja od leta 2003. med največje uspehe tega poročila štejejo ukrepe, ki so omogočili hitro ustanavljanje podjetjih v državah (ki je zmanjšano s 44 dni na 14 dni) ter boljša davčna zakonodaja. Čas, ki je nujen da podjetje pripravi, prijavi in plača davke je bil v tem času v povprečju prav tako zmanjšan na 227 ur, medtem ko je še leta 2005 bilo za isto opravilo potrebnih 483 ur.

V poročilu Svetovne banke je tudi navedeno, da so od junija leta 2017 pa do začetka maja leta 2018 po vsem svetu izvedli 324 reforme ter da je 128 gospodarstev znatno izboljšalo zakonodajo, s katero omogoča lažje poslovanje. Reformatorske države v zadnjem času so bile predvsem Afganistan, Djibuti, Kitajska, Azerbajdžan, Indija, Togo, Kenija, Obala Slonove kosti, Turčija in Ruanda. Tretjina reform je bila zabeležena v državah podsaharske Afrike.

In kaj je narobe s Slovenijo?

»Državi ostaja izziv poenostavljanje postopkov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in dostop do finančnih sredstev. Ta kaže na pomanjkljivost obstoječe zakonodaje na tem področju in pomanjkanje kakovostnega bonitetnega informacijskega sistema za vse uporabnike. Poslabšal se je tudi kazalnik, ki meri zanesljivost oskrbe elektrike in transparentnost določanja cen na tem področju«, so celo leta 2015, ob velikem napredku Slovenije povzeli na Umarju.

V letošnjem poročilu pa se navaja, da je Slovenija podobno kot Francija in Tajska dobro rešila problem insolventnosti podjetij, ustanovila agencijo, ki ocenjuje kreditno sposobnost, in postopke prestrukturiranja podjetij. Kot pozitiven primer se navaja prodaja pivovarne Laško in vstop Heinekena na slovenski trg. Vendar so kot večje premike na boljše v Svetovni banki zabeležili leta 2013, ko je Slovenija »približala svoj pravni sistem« naprednejšim v svetu.