petek, 27. december 2024 leto 29 / št. 362
Mariborska občina se je poravnala z Iskro glede radarjev
Mestna občina Maribor in Iskra sta sklenili sedem milijonov evrov visoko poravnavo in zaključila postopek oziroma tožbo, ki jo slednja leta 2014 sprožila zoper občino zaradi prekinitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu za nadgradnjo in avtomatizacijo cestnega prometa. Gre za zloglasne radarje, ki so leta 2012 odnesli župana Franca Kanglerja.
Kot je povedal mariborski župan Andrej Fištravec, bo mestna občina dogovorjeni znesek, s katerim so se izognili zamudnim obrestim in dobili možnost obročnega odplačevanja, Iskri izplačala v petih letih. "Ocenjujemo, da je poravnava ugodna in bo omogočila koriščenje opreme za nujno modernizacijo semaforizacije v mestu, kar je bil tudi cilj," je dodal župan.
Mestna občina bo plačala doslej izvedena dela in storitve na semaforskem sistemu, rekonstrukcije posameznih križišč v sklopu projekta in pridobila opremo, ki se je nahajala še v skladišču Iskre in bi jo v vsakem primeru morala plačati, saj je lastninska pravica že prešla na njih. Ta bo namenjena postopni rekonstrukciji oz. sanaciji semaforskega sistema v mestu.
Radarski sitem je z dogovorom prav tako prešel v last mesta, Fištravec pa je ob tem že napovedal, fizično odstranitev radarjev, kar je obljubil že pred izvolitvijo. V zvezi s slednjimi je pojasnil, da so že stekli pogovori z univerzo, da bi odstranjeno opremo predelali v izobraževalnih in drugih projektih in jim našli drugo uporabno vrednost.
Ker še niso zaključeni vsi postopki glede zahteve za ničnost pogodbe, je direktor mestne uprave Simon Štrancar povedal, da bi tudi v primeru popolnoma pozitivnega zaključka postopka v korist Maribora Iskri morali nadomestiti vrednost dosežene koristi v tem postopku.
Iskra je od mariborske občine v odškodninski tožbi terjala 12,8 milijona evrov zaradi neizpolnitve pogodbe za nadgradnjo in avtomatizacijo cestnega prometa. Kot je oktobra ob novem neuspešnem poskusu poravnave povedal direktor operacij v Iskri Matija Šešok, vztrajajo pri zahtevku v celoti, saj je bila pogodba podpisana in veljavna, Iskra pa jo je dosledno izvrševala.
"Občina že pet let ni plačala tega, kar smo dobavili, Mariborčani pa se vseeno vsak dan vozijo mimo naših semaforjev," je takrat še dodal Šešok. Po neuradnih informacijah naj bi Iskra v mariborska križišča do prekinitve pogodbe vložila za dobrega pol milijona evrov, skupaj pa naj bi dobavili za okoli 2,5 milijona evrov materiala, ki večinoma že leta čaka na vgradnjo.
Posla z mariborsko občino niso predstavljali samo radarji, pač pa je večino skoraj 30 milijonov evrov vredne investicije predstavljala nadgradnja in sistemizacija semaforskega sistema, ki so jo peljali vzporedno s postavitvijo radarjev.
Sedanja mestna oblast se je pred visoko odškodnino branila s prizadevanji, da bi sodišče pogodbo, ki so jo z Iskro podpisali še v času prejšnjega župana, razglasilo za nično. Okrožno sodišče je njihovo zahtevo februarja zavrglo, a se je občina na sklep pritožila.
Za radarje, katerih postavitev konec leta 2012 je sprožila množične ulične proteste in posledično privedla do menjave oblasti v mestu, je na okrajnem sodišču tekel tudi kazenski postopek, v katerem se je Kangler zaradi domnevne zlorabe položaja zagovarjal skupaj s še tremi soobtoženimi. Tožilstvo pa je ob zaključku glavne obravnave obtožnico umaknilo.