Lokalne volitve: znova v volilni boj tudi "večni" župani

Med župani 212 občin jih deset županuje že 24 let, še več pa je takšnih, ki župansko funkcijo opravljajo vse od ustanovitve občine. Kar nekaj med njimi jih je za STA potrdilo, da se nameravajo na novembrskih volitvah potegovati za še en mandat. Prepričani so, da so upravičili zaupanje občanov, ter pravijo, da želijo nadaljevati začete projekte.

Na Koroškem je najbolj poznan "večni" župan Anton Kovše, župan Občine Podvelka, ki je hkrati tudi najstarejši aktualni slovenski župan. Maja letos je dopolnil 77 let. Kovše podvelško občino vodi od izvolitve leta 1994, pri čemer je bil v prvem mandatu župan takrat še združene Občine Podvelka-Ribnica, od leta 1998 dalje pa je župan Občine Podvelka. Kovše, ki prihaja iz vrst stranke SD, je potrdil, da bo kandidiral tudi na jesenskih lokalnih volitvah, saj bi rad dokončal nekatere že začete infrastrukturne projekte v občini.

Drugi koroški župan, ki občino vodi vse od njene ustanovitve leta 1998, je župan Občine Prevalje Matic Tasič, ki je nazadnje kandidiral s podporo skupine volivcev. Povedal, da bo "verjetno" ponovno kandidiral na jesenskih lokalnih volitvah, saj tudi on želi nadaljevati več že načrtovanih infrastrukturnih projektov v občini.

Županske funkcije si še naprej želijo tudi nekateri dolgoletni župani pomurskih občin. Kandidaturo na volitvah sta potrdila župan občine Črenšovci Anton Törnar in Gornjih Petrovcev Franc Šlihthuber, župan Odrancev Ivan Markoja pa se še ni odločil in se bo tako kot prejšnja leta zadnji trenutek, ker je, kot pravi, to odvisno od razmer. Vsi trije so župani od leta 1994. Od ustanovitve novih občin leta 1998 pa sta župana Marjan Kardinar v občini Dobrovnik in Stanko Ivanušič v občini Razkrižje. Prvi bo kandidiral, načeloma tudi drugi, vendar pod pogojem, da bodo za občinske svetnike kandidirali ljudje, ki so se izkazali in niso ozko strankarsko usmerjeni.

Na Gorenjskem je najdlje na županskem stolčku cerkljanski župan Franc Čebulj, ki Občino Cerklje na Gorenjskem vodi že od njene ustanovitve leta 1994, na lokalnih volitvah leta 2014 pa so mu občani zaupali že šesti zaporedni županski mandat. Čebulj je sicer že v pokoju in Cerklje vodi kot nepoklicni župan. Leta 1996 in nato še leta 2000 je bil izvoljen tudi v DZ, takrat kot član SDS, iz katere pa je še v času poslanskega mandata leta 2001 izstopil in se nato pridružil SLS, za župana pa je na minulih volitvah kandidiral z Listo za razvoj vasi pod Krvavcem in ponovno prepričljivo slavil že v prvem krogu. Ali bo potegoval za sedmi županski mandat, se Čebulj še ni dokončno odločil. Kot je povedal za STA, bo to odvisno od podpore strank in list, saj si želi širše podpore kot v preteklosti. Zanj namreč ni več tako pomembno, ali je župan ali ne, ključni so projekti razvoja občine in njihova realizacija, je poudaril.

boris_popovic.jpg

Na Štajerskem so med rekorderji na županskem položaju Milan Gumzar v Benediktu, Leopold Kremžar v Miklavžu na Dravskem polju, Venčeslav Senekovič v Pesnici, Branko Ledinek v občini Rače-Fram, Alojzij Kaučič v Juršincih, Miran Vuk v Zavrču in Anton Butolen v Žetalah. Takšen uspeh pripisujejo predvsem svojim dosežkom v občini in sposobnosti sodelovanja z različnimi ljudmi.

Gumzar doslej večinoma brez konkurence, zdaj krmilo prepušča drugemu

Velikokrat so bili edini kandidati za župana. Gumzar v Benediktu je bil na primer edini županski kandidat kar na vseh volitvah po letu 1998, kjer je kandidiral na predlog LDS, le leta 2014, ko je kandidiral s podporo skupine volivcev, se mu je po robu postavil kandidat SLS, a neuspešno. Letos bo drugače, saj Gumzar pravi, da ne bo več kandidiral. "Za seboj imam 50 let dela v tem kraju, saj sem bil prej tajnik krajevne skupnosti, zdaj pa 20 let župan. Mislim, da je to dovolj in da je treba krmilo prepustiti mladim z novimi idejami," je povedal za STA.

Novega krmarja bodo dobili tudi v Miklavžu na Dravskem polju, saj Kremžar, ki se je na to mesto povzpel leta 1998 kot kandidat LDS, letos ne namerava več kandidirati. Po drugi strani Ledinek (SLS) v občini Rače - Fram razmišlja, da bi poskušal ohraniti svoj položaj še za naslednja štiri leta.

srotzastava.jpg

Nepremagljiv deluje tudi Ivan Žagar (SLS) v Slovenski Bistrici. Prvič je bil tam izvoljen za župana leta 1994 in nato še dvakrat, nato pa je postal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Po zaključku ministrskega mandata je bil leta 2010 po skoraj šestih letih ponovno izvoljen za župana Slovenske Bistrice. Zaupanje si je po lastnih ocenah pridobil predvsem z doseženimi rezultati na področju razvoja občine in svojim načinom delovanja, ki, kot je povedal za STA, temelji na sodelovanju in strokovnosti. Tako bi rad delal tudi v prihodnje, zato ne izključuje kandidature za nov mandat.

Tudi župana Rogaške Slatine Branko Kidrič in Prebolda Vinko Debelak se še nista izrekla o svoji vnovični kandidaturi. Oba občini vodita od njune ustanovitve, prvi od leta 1994, drugi od leta 1998. Kidrič ni član nobene stranke, doslej pa je kandidiral s podporo več strank in list. Debelak pa je za župana kandidiral s podporo SD, SDS, SLS in DeSUS, bil pa je član LDS.

fistravec.jpeg

Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je za STA dejal, da zaradi osebnih razlogov še ne more podati odgovora glede morebitne kandidature na letošnjih lokalnih volitvah. Končno odločitev bo sprejel konec avgusta oz. v začetku septembra. Švagan je bil sicer leta 1993 izvoljen za predsednika skupščine Občine Zagorje ob Savi, leto kasneje pa za župana te občine. Pred osmimi leti je izstopil iz LDS in ustanovil svojo stranko Zagorje gre naprej - združenje za napredek Zasavja, s katero je osvojil še peti in potem že šesti županski mandat.

Županski rekorder v mestnih občinah Šrot v še en mandat

Je pa odločitev o ponovni kandidaturi že sprejel župan Vranskega Franc Sušnik, ki ga je lokalni občinski odbor SDS tudi evidentiral kot kandidata na letošnjih lokalnih volitvah. Sušnik, ki je na čelu občine vse od začetka njenega delovanja leta 1998, ocenjuje, da zato, ker je upravičil visoko stopnjo zaupanja občanov, in prepričan je, da lahko občino uspešno vodi še en mandat. Za peti županski mandat se bo potegoval tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Kot je povedal, je treba še kar nekaj postoriti v Mozirju. "Projekte imamo, tudi nekaj evropskih sredstev je odobrenih, tako da veselo na delo. Je volja in tudi pot," je dejal Suhoveršnik. Kandidiral bo ponovno kot nestrankarski kandidat ob podpori SLS.

Da nameravajo na volitvah preveriti, ali še uživajo zaupanje občanov, so prav tako potrdili doslej edini župani leta 1998 ustanovljenih občin Dobrna, Žužemberk in Bloke Martin Brecl, Franc Škufca in Jože Doles.

Župansko mesto bo poskušal ohraniti tudi rekorder po številu mandatov med župani mestnih občin, celjski župan Bojan Šrot, ki bo v tekmo za župansko mesto vstopil že šestič. Koprski župan Boris Popovič, ki to funkcijo zaseda od leta 2002, pa uradno še ni naznanil odločitve, ali se bo potegoval za že peti zaporedni mandat, vendar zaenkrat ne kaže, da bi se mu v boju za županski stolček zoperstavilo veliko kandidatov.