Celje je po Šrotovi oceni zelo napredovalo

Celjski župan Bojan Šrot, ki se bo na letošnjih lokalnih volitvah potegoval za že šesti županski mandat, ocenjuje, da je Celje od njegovega prvega mandata do danes naredilo velik korak naprej. Še posebej je izpostavil projekt ravnanja z odpadki, ki je po njegovem mnenju najbolj učinkovit in cenovno ugoden sistem v Sloveniji.

Kot je v pogovoru za STA dejal Šrot, so na ta projekt, v katerega je vključenih 24 občin Savinjske regije, zanj pa je evropski kohezijski sklad odobril skoraj 30 milijonov evrov, zelo ponosni, saj da so bili leta 2006, ko se je začela gradnja centra, pionirji na tem področju. "Center za ravnanje z odpadki s toplarno je zagotovo eden od najboljših projektov Celja v teh petih županskih mandatih," je dejal Šrot.

Po njegovih besedah je treba sicer na razvoj Celja gledati celovito. Prepričan je, da so glede na finančne možnosti uspeli realizirati veliko projektov, zlasti s pomočjo evropskih sredstev, ki so jih v petih županskih mandatih prejeli okrog 80 milijonov evrov. S temi sredstvi je tako celjska občina prenovila mestno jedro, šole in vrtce. Letos so namenu predali dolgo pričakovano telovadnico k I. Osnovni šoli Celje, ki je stala 3,6 milijona evrov.

Z oceno, da celjsko mestno jedro ne živi, se župan ne strinja. Ocenjuje, da sta trgovska in gostinska ponudba dobri, središče pa je dobro obiskano še posebej poleti, ko je več prireditev. "Lastniki in najemniki se vedno bolj trudijo, da bi privabili obiskovalce.

Največ lahko naredijo ljudje sami, tako da pridejo v mesto in tukaj preživljajo del svojega prostega časa. Verjamemo, da bosta tudi javni potniški promet in možnost izposoje koles pozitivno prispevala k obisku starega mestnega jedra," je naštel Šrot.

Odlok, s katerim naj bi se poenotila taksi služba, bo začel veljati z začetkom prihodnjega leta. Rumena barva vozil ne bo obvezna, bo pa ena od možnosti za delno oprostitev plačila občinske takse za uporabo avtotaksi postajališč.

srotbojanyoutube2.jpg

Dejal je tudi, da se je celjska občina lotila ureditve kolesarskih povezav z občinami Dobrna, Šentjur, Žalec in Laško ter energetske sanacije osmih javnih objektov. Prihodnje leto pa se bo začela tudi gradnja 140 najemnih neprofitnih stanovanj v celjski soseski Dečkovo naselje. Nekaj stanovanj bo varovanih, nekaj pa jih bo namenjenih mladim družinam. Šrot to naložbo ocenjuje na 12 milijonov evrov.

Spomnil je tudi, da celjska občina že nekaj let odkupuje prazne poslovne prostore v starem mestnem jedru ravno zato, da bi s pravo ponudbo znova zaživeli. Predlani so tako kupili tri nadstropja in medetaži nekdanje veleblagovnice T v Gubčevi ulici, kjer načrtujejo podjetniški inkubator Generator.

Kupili so tudi nekdanjo prodajalno Borovo na Glavnem trgu, v kateri je julija letos podjetje Toper odprlo prvo odprto proizvodnjo v Sloveniji, tako da lahko naročniki spremljajo izdelavo oblačil.

Na Prešernovi ulici pa je nekdanjo mesnico zamenjala kavarna. Šrot verjame, da bodo oddali v najem tudi objekt, v katerem je bila nekoč znana celjska gostilna Majolka. Lani je občina za nakup poslovnih prostorov namenila nekaj več kot 627.000 evrov.

Glede domnevno sporne menjave občinskega zemljišča pri dvorcu Lanovž s podjetjem Cep je Šrot pojasnil, da to zemljišče želijo zamenjati, ker je v Medlogu načrtovana gradnja protipoplavnega nasipa, za katerega pa občina nima ustreznega zemljišča. "Očitno so tisti, ki so nam očitali, da bo menjava zemljišč škodljiva za občino, pozabili na katastrofalne poplave v preteklosti," pravi Šrot. Vse aktivnosti, povezane z menjavo, so sicer trenutno ustavljene, dokler ministrstvo za okolje in prostor kot investitor projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje ne bo odločilo o tem, ali naj se okrepijo aktivnosti za izvedbo suhega zadrževalnika Levec ali naj se nadaljujejo aktivnosti za izvedbo nadomestnih protipoplavnih ukrepov v Medlogu.

Tudi v primeru, da se bo ministrstvo odločilo za drugo možnost, je treba pred sklenitvijo menjalne pogodbe z družbo Cep, pridobiti še zemljišče, ki je v lasti fizične osebe. Zaradi zahtev lastnika, tako Šrot, so tudi pri tem zemljišču obstali na mrtvi točki.

srotzastava.jpg

Glede zadolženosti občine je pojasnil, da je ta v primerjavi z drugimi mestnimi občinami nizka, okoli 480 evrov na prebivalca. "V prihodnosti se tudi ne nameravamo kaj več zadolževati, razen v primeru večjih investicijskih projektov," je zatrdil Šrot.

Kot največji problem, s katerim se sooča Celje, pa je izpostavil gradnjo obvoznice v smeri sever-jug. Po njegovi oceni je nevzdržno, da ima Celje urejen tranzitni promet prek starega mestnega jedra. Zlasti tovorni promet med Celjem in Laškim je postal neznosen, saj tresljaji povzročajo poškodbe na zgodovinskih objektih, kot so Celjski dom, pošta in železniška postaja. Šrot je opozoril tudi na obremenjenost Celja s prašnimi delci in črnim ogljem, ki izvirata iz prometa.

Občina je že izdelala idejni projekt gradnje obvoznice od stare Cinkarne do Polul in potem po levi strani Savinje proti Laškemu. Gre za gradnjo 1,5 kilometra nove ceste, mostu čez Savinjo in 1,2 kilometra predora. Naložbo Šrot ocenjuje na 35 do 40 milijonov evrov.

Dolgoročni problem Celja ostaja reševanje starih industrijskih bremen, torej okoljska vprašanja. "Zelo sem jezen na državo, da kot večinski lastnik Cinkarne Celje pobere ves dobiček, a od občine pričakuje, da plača stroške sanacije zemljišč, ki so onesnažena zaradi cinkarnine proizvodnje. Reke pa je občina že očistila, Savinja je tako že v drugem kakovostnem razredu," je zatrdil Šrot.

Vnovična, že šesta županska kandidatura, zanj, kot je zatrdil, predstavlja izziv. Na dosedanjih volitvah je sicer nastopil kot kandidat SLS, a ker je leta 2016 izstopil iz te stranke, se bo na letošnje lokalne volitve podal z listo, ki jo je poimenoval Celjska županova lista. Če bo izvoljen, bo še naprej nepoklicni župan.