Banka Slovenije zvišala napoved letošnje gospodarske rasti

Banka Slovenije je danes zvišala napoved letošnje gospodarske rasti. Ta naj bi po najnovejših ocenah namesto 4,2 odstotka dosegla 4,6 odstotka. Prihodnje leto naj bi rast bruto domačega proizvoda (BDP) znašala 3,9 odstotka, v 2020 pa naj bi upadla na 3,4 odstotka. Tveganja za uresničitev napovedi so sicer precej večja kot decembra.

Primož Dolenc, ki začasno vodi Banko Slovenije, je na novinarski konferenci v Ljubljani kot ključno sporočilo izpostavil, da so gospodarske razmere trenutno ugodne in nad evropskim povprečjem, napovedi za letos in naslednja leta pa kažejo na relativno ugoden trend. Spodbudno je tudi, da je rast široko osnovana, vendar bo vse bolj temeljila na domačih dejavnikih.

Direktorica analitsko raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Arjana Brezigar Masten je Dolenca dopolnila, da je dinamika gospodarske rasti lani očitno dosegla vrhunec, zdaj pa se bo počasi umirjala.

Po tem, ko je bil nekaj let prispevek zunanje trgovine zaradi presežka izvoza nad uvozom močan, se v zadnjih letih krepi domača komponenta BDP, predvsem zasebna potrošnja in investicije. Prav slednji dve bosta v triletnem obdobju, ki ga pokriva napoved, prispevali levji delež h gospodarski rasti.

Vpliv zunanjetrgovinskega salda na rast se bo namreč v prihodnje še zmanjševal in naj bi bil bolj ali manj nevtralen. Rast uvoza bo tako letos kot v prihodnjih dveh letih za približno pol odstotne točke hitrejša od rasti izvoza, ki naj bi letos dosegla okoli 7,6 odstotka, nato pa do 2020 upadla na 6,5 odstotka.

Zasebna potrošnja naj bi letos zrasla za 3,5 odstotka, nato pa tudi v 2019 in 2020 ostala na ravni okoli treh odstotkov. Rast potrošnje spodbujata rast zaposlovanja in pričakovana rast plač.

Zaposlovanje se bo do leta 2020 še naprej krepilo, vendar pa bo dinamika popuščala. Medletna rast zaposlenosti naj bi z 2,5 odstotka letos do 2020 upadla na 0,7 odstotka, anketna stopnja brezposelnosti pa bo ob tem upadla z letošnjih 5,3 odstotka na 4,5 odstotka v 2020.

Trg dela bo po besedah Brezigar Mastenove vse bolj zaznamovalo pomanjkanje usposobljene delovne sile. Zaradi tega podjetja v zadnjem času vse bolj zaposlujejo delovno silo iz nečlanic EU, še posebej iz nekdanje Jugoslavije. Prispevek tujih državljanov k novim zaposlitvam se krepi.

Rast plač bo v luči teh gibanj višja in naj bi v obdobju do 2020 v povprečju dosegla okoli 4,5 odstotka. A po prepričanju Banke Slovenije to ne ogroža stroškovne konkurenčnosti gospodarstva, saj bodo realne plače rasle bolj ali manj skladno z rastjo produktivnosti.

Rast skupnih investicije bo ostala visoka, a se bo postopno umirjala. Glavni del bodo predstavljale zasebne investicije, to je investicije podjetij v stroje in opremo pa tudi investicije v stanovanjsko gradnjo.

Nizka zadolženost podjetij, povečan obseg zadržanih dobičkov in visoka izkoriščenost zmogljivosti bodo poganjale investicije podjetij, medtem ko bodo ugodna gibanja na nepremičninskem trgu spodbujale investicije v stanovanjsko gradnjo. Postopno naj bi se vendarle nekoliko bolj okrepile tudi državne investicije zaradi zagona nekaterih infrastrukturnih projektov in pospešenega črpanja sredstev EU.

Ugodne gospodarske razmere spodbujajo tudi rast cen življenjskih potrebščin. Pričakovana letna inflacija naj bi letos dosegla dva odstotka in se do 2020 okrepila na 2,3 odstotka. S tem naj bi ostala precej nad inflacijo v evrskem območju, ki naj bi v povprečju vsa tri leta dosegla okoli 1,7 odstotka, in tudi nad srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke (ECB).

Dolenc je to v luči želenih rezultatov denarne politike ECB označil za ugodno gibanje, Brezigar Mastenova pa je povedala, da se za razliko od povprečja v evrskem območju v Sloveniji krepi tudi osnovna inflacija, torej tista brez v zadnjem času povišanih cen energije in hrane.

Tveganja za uresničitev napovedi rasti BDP in inflacije so sicer precej večja kot v decembrski oceni Banke Slovenije, izhajajo pa predvsem iz zunanjega okolja, npr. trgovinskih in geopolitičnih napetosti ter rasti cen nafte.

Brezigar Mastenova je navedla, da za zdaj impulzi iz zunanjega okolja ostajajo spodbudni, a je nepredvidljivost v luči trgovinskih napetosti, ki bi lahko prerasle celo v trgovinsko vojno, vse večja.

Na Banki Slovenije opravljajo tudi analizo, kako bi lahko to dogajanje v zunanjem okolju vplivalo na rast. Po besedah glavne analitičarke na Banki Slovenije je izpostavljenost do ZDA prek vpetosti v evropsko avtomobilsko industrijo okoli 1,5 odstotka celotnega izvoza, majhna pa je recimo do Kitajske in tudi do šokov zaradi izstopa Velike Britanije iz EU. Bolj točnih izračunov sicer še nimajo, a če ne bo res kakšne hujše krize, večjih posledic za Slovenijo po besedah Brezigar Mastenove ne bi smelo biti.

Dolenc jo je dopolnil z besedami, da neposredni negativni učinki na gospodarsko rast zaradi trgovinskih trenj ne bi smeli veliki, nekje do ene odstotne točke. Znatni pa bi lahko bili posredni učinki prek šokov na finančnih trgih, zmanjšanja zaupanja vlagateljev, slabšega gospodarskega razpoloženja in manjših naročil za slovenska podjetja. A ta učinek je težko oceniti, se pa negotovost na Slovenijo, ki je malo in odprto gospodarstvo, hitreje prenese.

Dolenc ni želel ugibati, kdaj bi lahko doživeli novo krizo, a trenutno napovedi v naslednjih treh letih večjih pretresov ne napovedujejo.