Upravitelji investicijskih skladov opozarjajo na znake predhodnih gospodarskih kriz

Številni upravitelji investicijskih skladov v tujini so pričeli opozarjati, da trenutno obnašanje borz sledi obnašanju borz pred zadnjimi gospodarskimi krizami. Gregor Coffey, nekdanjih vodilni upravitelj pri Moore Capital Management, ki je to leto odprl svojo investicijsko podjetje, je majsko dogajanje na borzah primerjal s koncem t. i. »dotcom« balona leta 2000. Dotcom balon je označeval obdobje rasti vlaganja v internetna podjetja, ki se je končal leta 2000 s padcem vrednosti teh podjetji.

Russell Clark iz Horseman Capital Management je tako svojim strankam poslal dopis, v katerem jih je opozoril, da se zadnje dogajanje na borzah spominja na dogajanje pred izbruhom zadnje velike krize leta 2008.
Dva izmed bolj znanih upraviteljev investicijskih skladov sta se pridružila še drugim investitorjem ter ekonomistom, ki napoveduje skorajšnji konec desetletja dolgega dviga vrednosti surovin (še posebej nepremičnin). Centralne banke so se pričele prizadevati za normalizacijo politik, pri čemer tudi vzpon
populistične ideologije po svetu škodi stabilnosti gospodarstva. Tudi George Soros je v maju opozoril na prihajajočo finančno krizo, ki bi po njegovem mnenju tudi ogrozila Evropsko unijo.
Coffey, ki je leta 2000 pričakoval konec trga, a je vseeno izgubil denar, danes tega noče ponoviti: »Duhovi leta 2000 so pred nami. Ne se slepiti, to je trenutno investicijsko okolje, v katerem smo, in tako bo celotno leto 2018.«

V zadnjih letih so številni investicijski skladi, ki so stavili, da bo se pričel gospodarski zlom, izgubile svoje vložke in velik del kapitala, tudi zaradi tega ker so centralne banke kupovale sredstva, da bi vzdignile trg. Vseeno Philippe Ferreira, pariški višji strateg pri Lyxor Asset Management, miri: »Od pričetka globalne finančne krize je število črnoglednikov zraslo nepredstavljivo. Toda kljub politični negotovosti, svetovno gospodarstvo deluje dobro.«
Samo letos so svetovni finančni trgi doživeli dva večja padca vrednosti, v februarju in maju, ko so iz borze izginile trilijoni ameriških dolarjev. Tu gre predvsem za vložke investicijskih skladov, ki so stavili, da tiskanje denarja s strani centralnih bank ohranilo trenutni trend na borzah. Majski polom je bil predvsem posledica finančne krize v Italije, zaradi česar so številni investitorji prodajali naložbe v Italiji, še poroča Bloomberg.