Do česa so v Sloveniji upravičeni prosilci za azil in osebe z mednarodno zaščito?

Danes svet obeležuje dan beguncev, pri čemer je tematika beguncev in migrantov v zadnjih letih ena najbolj žgočih političnih in družbenih vprašanj tako v Evropi, kot drugje. 

Predhodno smo že prikazali, do česa so prosilci za mednarodno zaščito (azil) upravičeni v nekaterih državah EU, tu pa bomo preverili, kako je s stanjem v Sloveniji, kjer za migrante in begunce skrbi Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. 

Prosilci za azil

V skladu z Uredbo o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic prosilcem za mednarodno zaščito, ki je bila sprejeta lani s strani vlade Mira Cerarja, je prosilec primarno upravičen do nastanitve v azilnem domu, kjer prejema tudi prehrano, obleko in obutev ter higienske potrebščine. V primeru, »če je prosilec nastanjen v drugi primerni instituciji (…), mu urad zagotovi obleko, obutev in higienske potrebščine, če mu to ni zagotovljeno«, še piše v uredbi. Če imajo prosilci lastna sredstva, morajo (so)prispevati k lastni oskrbi. 

Prosilci lahko živijo tudi v zasebnih prebivališčih (ob predhodni odobritvi), pri čemer so upravičeni do finančne pomoči za plačevanje najemnine, stanovanjske opreme in obratovalnih stroškov. To pa le v primeru, če država ne more zagotoviti brezplačne nastanitve. 

Finančna pomoč se izračuna na podlagi osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je predpisan tudi za socialnovarstvene prejemke, pri čemer individualna odrasla oseba ali mladoletna oseba brez spremstva dobi celoten znesek, medtem ko vsaka dodatna odrasla oseba v družini prejme 50 %  minimalnega dogodka in otrok do starosti 18. let 70 % minimalnega dohodka. Pomoč se zmanjša, če ima prosilec zagotovljeno brezplačno nastanitev (za 15 %), brezplačno prehrano (40 %) oz. oboje (55 %).

Dalje so prosilci upravičeni do nujne zdravstvene oskrbe, do dela, izobraževanja oz. usposabljanja za delo (po devetih mesecih), brezplačnega javnega prometa, ter mladoletniki do izobraževanja.
V primeru, če prosilec nima lastnih sredstev, mu pripada še žepnina v višini 18 evrov mesečno.

Osebe z mednarodno zaščito

Osebe, ki prejmejo v Sloveniji mednarodno zaščito, so upravičene do bivanja v Sloveniji, subsidiarne zaščite, nastanitve oz. denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, izobraževanja in pomoči pri vključevanju v okolje. 

Denarno nadomestilo za zasebno nastanitev, v primeru da begunci nimajo lastnih sredstev, je za posameznika odmerjeno v 100 % obsegu osnovnega zneska minimalnega dohodka, medtem ko dvočlanska družina dobi 120 %, družina s tremi člani 150 %, s štirimi 180 %, s petimi 210 %, s šestimi 230 % ter s 7 ali več člani 250 %. 

Dalje se lahko vpišejo v prve letnike programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in splošnega izobraževanja, pri čemer morajo predhodno opraviti preizkuse znanja iz družboslovja, književnosti, umetnosti in humanistike, naravoslovja in matematike ter angleščine, če nimajo dokazil o dokončanem izobraževanju. Podobno velja za višje- in visokošolsko izobraževanje. 

Prav tako so upravičeni do pomoči pri vključevanju v okolje, ki primarno temelji na tečaju slovenskega jezika in spoznavanju slovenske družbe.