Hrvaško ustavno sodišče zavrnilo pritožbo NLB v primeru hrvaških varčevalnih vlog

Hrvaško ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo NLB na izgubljeno tožbo zoper nekdanjega hrvaškega varčevalca, je neuradno izvedela TV Slovenija. Gre za tožbo v višini 250 evrov, NLB naj bi zdaj pravico iskala na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Nova Ljubljanska banka (NLB) je po poročanju Televizije Slovenije omenjeno tožbo izgubila leta 2015 in se nato pritožila na ustavno sodišče. Ker zneska v višini 250 evrov ni plačala, ga je Hrvaška zarubila.

NLB naj bi zdaj bitko nadaljevala na Evropskem sodišču za človekove pravice, kjer pričakujejo pošteno nepolitično sojenje. Bo pa to sojenje stalo precej, po informacijah televizije nekaj milijonov evrov.

Hrvaško ustavno sodišče je sicer na devetih straneh pojasnilo, da NLB niso bile kratene ustavne pravice, da sta tako prvo- kot drugostopenjsko sodišče odločila skladno z zakonodajo, memorandum z Mokric, ki bi moral ustaviti vse postopke sojenja v zvezi s hrvaškimi varčevalnimi vlogami, pa da nikoli ni bil implementiran v hrvaško zakonodajo.

Sodišče se je v svojem mnenju oprlo tudi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi, ki naj bi pritrdilo, da je NLB pravna naslednica LB, je še poročala TV Slovenija.

Država je v začetku aprila kot skupščina NLB upravi banke naložila sprejetje ukrepov za zaščito njenega premoženja na Hrvaškem - da bo zagotovila, da bo v primerih obstoječih oz. morebitnih novih pravnomočnih sodb hrvaških sodišč zoper LB in NLB glede prenesenih deviznih vlog v celoti spoštovan vladni sklep iz julija 2015 in februarja letos, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog nekdanje LB ni skladno s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami, ki sta jih sklenili Slovenija in Hrvaška.

Upravi banke so tudi naložili, da mora nadaljevati z izpodbijanjem sodnih odločb na vseh instancah na Hrvaškem in pred mednarodnimi sodišči, izvesti ustrezne ukrepe upravljanja s premoženjem NLB z namenom, da se možnost prisilne izterjave prepreči oz. omeji na minimum, pri upravljanju pa v okviru veljavnih predpisov upoštevati slovenske interese.

NLB so pred sodbami hrvaških sodišč želeli dodatni zaščititi tudi z dopolnitvijo ustavnega zakona, a je ustavna komisija DZ na podlagi pravnih mnenj predlog zavrnila.