REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Svet ECB bo morda danes začrtal smer zaključka programa odkupovanja obveznic

Svet ECB bo morda danes začrtal smer zaključka programa odkupovanja obveznicEvropska centralna banka z sedežem v Frankfurtu

Svet Evropske centralne banke (ECB) bi na današnjem zasedanju, ki bo tokrat v sklopu rednih gostovanja potekalo v latvijski prestolnici Riga, po nekaterih napovedih lahko načel razpravo o postopnem umiku iz programa odkupovanja obveznic, ki ga je zagnal leta 2015. Sprememb obrestnih mer medtem še nekaj časa ni pričakovati.

Program za povečevanje količine denarja v obtoku, ki ga izvajajo centralne banke evrskega območja, se je sprva začel z mesečnimi odkupi v višini 60 milijard evrov, marca 2016 se je nato zgornja meja mesečnih nakupov zvišala na 80 milijard evrov, aprila 2017 se je spet spustila na 60 milijard, z letošnjim letom pa upadla na 30 milijard evrov. Svet ECB je program vmes tudi večkrat podaljšal, za zdaj pa velja, da bo trajal do konca septembra letos.

Bolj kot je evrsko območje kot celota prehajalo iz faze okrevanja v obdobje zmerne in trdne gospodarske rasti, bolj so se krepili glasovi, predvsem iz Nemčije in po razmišljanju njej bližnjih članic, da bi moral program počasi ugasniti.

Bolj kot je evrsko območje kot celota prehajalo iz faze okrevanja v obdobje zmerne in trdne gospodarske rasti, bolj so se krepili glasovi, predvsem iz Nemčije in po razmišljanju njej bližnjih članic, da bi moral program počasi ugasniti.

Po poročanju nekaterih medijev bi svet na čelu s predsednikom ECB Mariom Draghijem kljub povečanju določenih globalnih in regionalnih tveganj ter znakom umirjanja gospodarske dejavnosti danes lahko začel razpravo o postopnem ugašanju t. i. kvantitativnega sproščanja. Dlje kot program odkupovanja obveznic bo medtem trajalo obdobje ničelnih obrestnih mer. Večje spremembe na tem področju je pričakovati šele v teku 2019.

Oči vlagateljev in analitikov bodo tako danes uperjene v Rigo, a zasedanje v latvijski prestolnici, ki je bilo načrtovano že dolgo časa, vseeno sproža nekatere pomisleke. Latvija namreč ob nekaterih aferah velja za državo, v kateri tujci, predvsem ruski državljani, legalizirajo nezakonito pridobljena sredstva, zdaj pa se želi tega negativnega ugleda znebiti.

Še ena črna lisa je zgodba z guvernerjem centralne banke Ilmarsom Rimševičsom. Tega so februarja aretirali, ker naj bi sprejel 100.000 evrov podkupnine. Po nekaj dneh so ga izpustili na prostost, a so oblasti njegovo delovanje močno omejile. Danes naj tako ne bi mogel sodelovati na zasedanju.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek