Federal Reserve v sredo predvidoma z novim dvigom obrestnih mer

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) danes začenja dvodnevno zasedanju odbora za odprti trg (FOMC). Analitiki so si enotni v mnenju, da bo osrednji organ denarne politike v ZDA vnovič zvišal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, tokrat na raven med 1,75 in dva odstotka. To bo sedmo povišanje od decembra 2015.

Po zasedanju FOMC bo v sredo potekala tudi novinarska konferenca predsednika Fed Jeroma Powella, kar je le še eden v vrsti znakov, da bo prišlo do spremembe v denarni politiki. Pomembnejše odločitve centralne banke so namreč ponavadi na tistih zasedanjih, ki jim sledijo novinarske konference predsednikov.

Fed je nazadnje ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, zvišal na zasedanju marca, v maju pa se je ni dotikal. Na višku zadnje finančne krize leta 2008 in 2009 je Fed ključno obrestno mero znižal na raven med 0 in 0,25 odstotka in tam je ostala do decembra 2015, ko se je začela politika postopnega višanja, tej pa se je pridružil še načrt zmanjševanja Fedove v krizi napihnjene bilančne vsote.

Ključna obrestna mera je doslej v šestih zvišanjih prilezla na raven med 1,50 in 1,75 odstotka, kar ob morebitni novi finančni krizi in recesiji ne pušča veliko prostora za stimulacijo v obliki nižjih obresti.

Razmere na ameriškem trgu dela, ki jih pozorno spremlja Fed, so kljub umiritvi gospodarske rasti v prvem trimesečju zelo dobre, stopnja brezposelnosti pa najnižja v 18 letih. Inflacija po drugi strani še ni dosegla Fedovega cilja, ki je pri dveh odstotkih v medletni primerjavi. Navzlic trdni gospodarski rasti in nizki stopnji brezposelnosti plače ne rastejo dovolj hitro.

Fed je na višku zadnje krize pokupil za 2000 milijard dolarjev državnih obveznic in svojo bilanco napihnil na 4500 milijard dolarjev. Po koncu politike kvantitativnega sproščanja oktobra 2016 je začel Fed krčiti bilanco in načrt je bil, da se ta do sredine prihodnjega desetletja zmanjša na 2500 milijard.

Višanje obrestnih mer skupaj z ekspanzivno fiskalno politiko krepi pritisk na ameriški državni dolg in po ocenah analitikov krepi argumentacijo, da bi Fed moral prilagoditi strategijo zmanjševanja nakopičenega premoženja. Znotraj Feda naj bi že potekale razprave o tem, da zmanjševanje ustavijo že prihodnje leto ali leta 2020 pri številki 3500 milijard dolarjev.