Kmetijska podjetja poslovala slabše

Kmetijska podjetja v Sloveniji so lani ustvarila 2,44 milijona čiste izgube, potem ko so imele leto prej 8,73 milijona evrov čistega dobička. Za izgubo, v kateri so se znašli po dveh letih dobička, so krive predvsem vremenske neprilike. Medtem so živilska podjetja čisti dobiček povečala za 6,3 odstotka na 81 milijonov evrov.

Kmetijska podjetja v Sloveniji so lani ustvarila 176,88 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar v primerjavi s predhodnim letom predstavlja 0,2-odstotni padec, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc.

Na tujih trgih so ustvarila 22,18 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 6,3 odstotka manj kot leta 2016. Delež prodaje na tujih trgih se je tako znižal s 13,3 na 12,5 odstotka.

Največji delež prodaje v tujino odpade na gojenje trajnih nasadov, izstopa predvsem vinogradništvo (45 odstotkov ali 10,11 milijona evrov) in živinorejo (27 odstotkov ali 1,23 milijona evrov). Največji izvozniki lani so bila podjetja Puklavec Family Wines (3,06 milijona evrov), RWA Slovenija (2,77 milijona evrov) in Amoz (2,49 milijona evrov).

Število podjetij v kmetijstvu se je znižalo s 309 na 301, a se je ob tem povečalo število zaposlenih. Če je bilo leta 2016 v tej panogi 1735 zaposlenih, jih je bilo lani 1808. Dodana vrednost na zaposlenega se je lani ustavila pri 32.558 evrov (leto prej 39.116 evrov), dodana vrednost vseh podjetij pa pri 58,85 milijona evrov (leto prej 67,88 milijona evrov), je navedla Zagorčeva.

Kot je v videoposnetku pojasnil predsednik združenja kmetijskih podjetij in član uprave Panvite Branko Virag, je bilo lansko leto za kmetijstvo še eno leto polno izzivov. Aprila je bila druga zaporedna spomladanska pozeba, poletje so zaznamovale visoke temperature in suša. "Vse to je imelo močne negativne posledice na kmetijsko proizvodnjo," je dejal.

"Upamo, da letošnje leto prizanese predvsem rastlinski pridelave. Vidimo, da nas tukaj čaka veliko izzivov, da bomo do pobiranja pridelka prišli z ugodnimi vremenskih pojavi in da bo letina dobra," je poudarila Zagorčeva.

Boljše pa je šlo lani živilskim podjetjem. Ta so ustvarila 2,16 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar v primerjavi z letom 2016 predstavlja petodstotni padec.

Na tujih trgih so ustvarila 598,70 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 12,6 odstotka več kot leta 2016. Delež prodaje na tujih trgih se je zvišal s 25,9 na 27,8 odstotka.

"To je za živilsko panogo zavidljiva številka, v povprečju evropske države izvozijo okoli 20 odstotkov svoje celotne prodaje v tem sektorju. Tu smo pravzaprav že prvaki. Panoga se je lani stabilizirala in nadaljuje trend iz leta 2016," je dejala Zagorčeva.

Največji delež prodaje v tujino odpade na proizvodnjo drugih prehrambenih izdelkov (27 odstotkov ali 163,83 milijona evrov), proizvodnja mesa in mesnih izdelkov (25 odstotkov ali 150,79 milijona evrov) in predelava mleka (22 odstotkov ali 131,18 milijona evrov).

Največji trije izvozniki v tej dejavnosti so Droga Kolinska (117,33 milijona evrov), Perutnina Ptuj (69,03 milijona evrov) in Ljubljanske mlekarne (60,88 milijona evrov).

Število podjetij v živilstvu se je zvišala s 719 na 733, število zaposlenih pa s 13.335 na 13.683. Dodana vrednost na zaposlenega se je lani ustavila pri 36.472 evrov (leto prej 36.318 evrov), dodana vrednost vseh podjetij pa pri 499,03 milijona evrov (leto prej 484,32 milijona evrov).

Kot je poudarila predsednica zbornice, je živilska panoga napredovala po vseh kazalcih, postaja stabilnejša in nekako si postavlja v okolju, v katerem deluje, nove izzive. "Kot panoga smo lahko zadovoljni," je ocenila.

Zagorčeva se je dotaknila tudi zunanjetrgovinske bilance. Uvoz se je lani ustavil pri 2,2 milijarde evrov, izvoza je bilo za nekaj manj kot tri milijarde evrov, trgovinskega salda je bilo za 995 milijonov evrov. Po njenih pojasnilih so v te številke zajeti tudi premiki proizvodov tistih podjetij, ki niso čisto kmetijska ali živilska podjetja, se pa ukvarjajo z distribucijo ali izvozom in uvozom.

Največ izvozimo na Hrvaško, Italijo in Avstrijo, uvozimo pa iz Italije, Avstrije in Hrvaške.

"Tu je priložnost, da primanjkljaj, ki ga dobimo iz uvoza, pridobimo z lastnimi proizvodi," je še ocenila predsednica zbornice, v katero je včlanjenih 175 podjetij, od tega je 77 živilskih, 39 kmetijskih in 15 pijačarskih podjetij. Kmetijska podjetja so k celotni kmetijski dejavnosti lani prispevala 68 odstotkov, živilska in pijačarska pa 78 odstotkov k vsej proizvodnji te panoge.