EU bo nadaljevala težavno iskanje kompromisa o azilni reformi

EU bo nadaljevala težavno iskanje kompromisa o reformi evropskega azilnega sistema, ki ga trenutno ni na vidiku. Najbolj sporne so begunske kvote, ki jim odločno nasprotujejo višegrajske države, a veliko članic ima zadržke glede različnih vprašanj. Naslednji poskus sledi na vrhu unije konec meseca, a optimizma ni.

"Iskreno bom povedal - iskanje kompromisa ne bo lahka naloga, a smo na pravi poti," je razpravo povzel bolgarski notranji minister Valentin Radev, ki je v imenu bolgarskega predsedstva EU vodil zasedanje.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je članice pozval, naj prispevajo k dialogu, da se bo končno mogoče dogovoriti o azilni reformi, in izrazil upanje, da bodo voditelji konec meseca sprejeli pravo odločitev.

Članice se trudijo doseči dogovor o prenovi dublinske uredbe, ki določa, da je treba prošnjo za azil obravnavati v prvi državi vstopa v EU. Veljavna pravila so se v migracijski krizi izkazala za povsem neučinkovita.

Najbolj sporen del reforme je mehanizem, ki v resni krizi v skrajnem primeru predvideva obvezno premeščanje beguncev po članicah unije po vnaprej določenem ključu.

Temeljni izziv je še vedno, kako najti pravo ravnotežje med odgovornostjo in solidarnostjo. Višegrajske države obveznim begunskim kvotam odločno nasprotujejo, južne članice, kot je Italija, pa zahtevajo več solidarnosti.

Nova, evroskeptična italijanska vlada ne izboljšuje možnosti za kompromis. Novi italijanski notranji minister Matteo Salvini, vodja desne Lige z močno protipriseljensko politiko, se današnjega zasedanja sicer ni udeležil.

Kako najti kompromis med tako različnimi članicami, kot sta Madžarska in Italija? Najprej je treba zapreti vrata. Dokler ne bomo ustavili množičnega toka "nezakonitih tujcev", ne bomo prišli iz te krize, je ocenil belgijski državni sekretar za azil in migracije Theo Francken.

Francken je ocenil celo, da je reforma mrtva, in se zavzel za uveljavitev avstralskega modela prestrezanja in preusmerjanja prebežnikov, še preden dosežejo kopno, ki pa ga v EU že vseskozi odločno zavračajo. Opozoril pa je tudi na negativne posledice nezmožnosti sprejetja azilne reforme na schengen.

Predstavnik nemškega notranjega ministrstva Stephan Mayer pa na vprašanje, ali je z novo italijansko vlado reforma mrtva, odgovarja z "globokim prepričanjem", da predlaganemu kompromisu ne nasprotuje samo Italija, temveč je veliko kritik v višegrajskih državah, pa tudi Nemčija nasprotuje določenim točkam in ne podpira trenutnega predloga.

Jasno je bilo, da kompromisa danes ne bo. Namen današnjega srečanja je bil utreti pot do dogovora na vrhu konec junija, kar si je kot rok zastavila unija. A tudi to se zdi težko dosegljiv cilj.

Če ta rok podaljšamo za nekaj tednov, "ne bo konec sveta", je menil komisar Avramopulos. Ob tem je spomnil, da je bilo za prejšnjo azilno reformo potrebnih osem let. "Tokrat bomo hitrejši," je zatrdil.

Na opozorila, da se z bližajočimi evropskimi volitvami okno priložnosti za dogovor zapira, komisar odgovarja: "Namesto da čakamo, da se okno zapre, je bolje odpreti vrata. To smo storili danes."

Članice lahko dogovor sprejmejo tudi s kvalificirano večino, vendar se unija za zdaj še vedno trudi, da bi za tako občutljivo politično vprašanje zagotovila konsenz.

Slovenija, ki jo je danes v Luksemburgu zastopal veleposlanik pri EU Janez Lenarčič, je v razpravi o nezakonitih migracijah po neuradnih informacijah opozorila na skrb zbujajoč trend povišanja nezakonitih migracij na Zahodnem Balkanu in na nujnost takojšnjega ukrepanja na zunanjih mejah unije, da se ne ponovijo razmere iz leta 2015.

Članice se po neuradnih navedbah strinjajo, da je ukrepanje v regiji potrebno, in Evropska komisija bo 19. junija sklicala sestanek z notranjimi ministri šestih držav na Zahodnem Balkanu o ukrepanju za zajezitev nezakonitih migracij.