Pozivi za spremembo zakonodaje o umetni prekinitvi nosečnosti na Severnem Irskem

Na Irskem so v petek na referendumu podprli spremembo zakonodaje, ki bo Irkam omogočala umetno prekinitev nosečnosti na njihovo zahtevo do 12. tedna nosečnosti. Na Severnem Irskem, ki ima prav tako eno od najstrožjih tovrstnih zakonodaj, so se po irskem referendumu že pojavile nove zahteve za spremembo zakonodaje.

Britanska premierka Theresa May se tako že sooča s pozivi, ki prihajajo tako iz vrst njene vlade kot opozicijskih strank, da uskladi strogo severnoirsko zakonodajo z britansko. Tiskovni predstavnik britanske premierke je že v nedeljo poudaril, da je sprememba zakonodaje v rokah vlade Severne Irske, ki pa je že od januarja lani brez vlade, saj je takrat propadel dogovor o delitvi oblasti med ulstrski unionisti (DUP) in Sinn Fein.

Mayeva je sicer v nedeljo v tvitu "čestitala Ircem za njivo odločitev", hkrati pa ni omenila, kaj bi lahko rezultat irskega referenduma pomenil za Severno Irsko.

Severna Irska ima eno od najstrožjih zakonodaj o umetni prekinitvi nosečnosti v Evropi, ki splava npr. ne dovoljuje tudi v primeru posilstva ali usodnih nepravilnosti zarodka. Za razliko od drugih delov Velike Britanije, kjer na zahtevo ženske umetna prekinitev nosečnosti sicer ni dovoljena, a jo, če to zahtevata dva zdravnika, opravijo do 24. tedna nosečnosti, je umetna prekinitev nosečnosti prepovedana. Izjeme so dovoljene samo, če je ogroženo življenje ali duševno zdravje nosečnice.

V Veliki Britaniji so sedanjo zakonodajo, ki ureja umetno prekinitev nosečnosti, sprejeli leta 1967, a je niso nikoli prenesli na Severno Irsko. V veljavi tako na Severnem Irskem ostaja zakonodaja iz leta 1945, ki dovoljuje umetno prekinitev nosečnosti samo v primeru ogroženosti življenja nosečnice. Vrhovno sodišče je nedavno razsodilo, da to ni v skladu s pravicami žensk, vendar pa zakonodajo lahko spremenijo samo poslanci, kjer prevelike naklonjenosti za to očitno doslej ni bilo.

Leta 2008 je na Severnem Irskem tudi propadel poskus, da bi britansko zakonodajo o umetni prekinitvi nosečnosti iz leta 1967 prenesli na Severno Irsko. Takrat so se pojavila namigovanja, da je prišlo do dogovora med takratno laburistično vlado in DUP, da v zameno za podporo slednjih zakonodaji, da lahko teroristične osumljence obdržijo v priporu brez obtožnice 42 dni, ne bodo spreminjali zakonodaje o umetni prekinitvi nosečnosti.

Čez dve leti so prav tako poskušali na Severnem Irskem sprejeti zakonodajo, ki bi dovoljevala umetno prekinitev nosečnosti v primeru usodnih nepravilnosti zarodka ter posilstva ali incesta, a so med severnoirskimi strankami to podprli samo tamkajšnji Zeleni.

Poleg tega so leta 2014 na Irskem izvedli javno posvetovanje, kjer se je več kot tri četrtine vprašanih izreklo proti spremembam zakonodaja o umetni prekinitvi nosečnosti. Eden od razlogov bi lahko bilo po navedbah BBC tudi versko prepričanje Severnih Ircev. Severna Irska namreč velja za najbolj veren predel Velike Britanije, saj se kar 82,3 odstotka Severnih Ircev izreka za kristjane (v Angliji jih je 59,4 odstotka, na Škotskem 53,8 odstotka in v Walesu 57,6 odstotka).