Cerar: Če ne bo EU kmalu odprla vrat bolj na stežaj, lahko Zahodni Balkan ubere drugačno pot

Če ne bo EU kmalu odprla vrat bolj na stežaj, se zna zgoditi, da bo Zahodni Balkan ubral drugačno pot, kar pa ni v nikogaršnjem interesu, je opozoril premier Miro Cerar ob prihodu na vrh EU in Zahodnega Balkana v Sofiji. Cerar je sicer odločno podprl evropsko perspektivo regije ter tudi začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo.

"Lahko zagotovim, da bom danes v imenu Slovenije odločno podprl evroatlantsko, sploh pa evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, da se junija da zeleno luč za pristopna pogajanja z Makedonijo in Albanijo ter seveda vse ukrepe, ki nas bolj povezujejo," je poudaril Cerar.

"Absolutno prav je, da se vsem državam Zahodnega Balkana ponuja roka," je še dejal ter izpostavil pomen povezovanja, mobilnosti in razvoja mladih.

Slovenija je po Cerarjevih besedah na vsakem dogodku odločen zagovornik razvoja Zahodnega Balkana in njegove evropske perspektive, a prav tako poudarja, da mora vsaka država izpolniti pogoje za vstop v evroatlantske organizacije.

Cerar je izpostavil nujnost tesnejše povezanosti regije z Evropo. "Če ne bomo kmalu odprli vrat še bolj na stežaj, potem se zna zgoditi, da te države uberejo drugačno pot, da jih izgubimo, to pa ni v interesu nikogar, saj so del evropske družine," je opozoril.

Izpostavil je tudi vprašanje varnosti - skupnega boja proti terorizmu in nezakonitim migracijam, ki se znova nekoliko stopnjujejo.

Na prvem vrhu EU in Zahodnega Balkana po solunskem leta 2003 bodo predvidoma potrdili evropsko perspektivo regije, pri čemer pa se ni mogoče izogniti dejstvu, da je tokrat zaznati precej manj navdušenja nad širitvijo kot pred petnajstimi leti.

Vrh bo osredotočen na povezovanje v regiji ter regije z EU, tako telekomunikacijske, prometne in energetske infrastrukture kot med ljudmi. Med konkretnimi pobudami, ki naj bi jih sprožil, je načrt za zmanjšanje stroškov gostovanja v tujih mobilnih omrežjih.

Ob robu vrha so sicer predvideni pogovori o sporu med Makedonijo in Grčijo glede imena, a preboja ni pričakovati. O širitvenih vprašanjih, konkretno o vprašanju začetka pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo, bo unija odločala junija.

Sofijska izjava bo predvidoma vključevala tudi poziv k uresničevanju rešitev dvostranskih sporov. "EU podpira zavezanost partneric na Zahodnem Balkanu k nadaljnji krepitvi dobrih sosedskih odnosov, regionalne stabilnosti in vzajemnega sodelovanja. To vključuje še zlasti iskanje in uresničevanje dokončnih, vključujočih in zavezujočih rešitev za dvostranske spore," piše v osnutku sofijske izjave.

Na vprašanje, ali načrtuje ob robu vrha pogovore o arbitraži ali kakšnih drugih vprašanjih, je Cerar odgovoril, da je kot vselej ob robu vrha dovolj časa za številne pogovore ter da je že v sredo govoril s številnimi voditelji, na primer z nemško kanclerko Angelo Merkel, voditelji držav Beneluksa, višegrajske skupine in sosednjih držav ter na kratko tudi s premierjema Avstrije in Hrvaške. Podrobnosti ni razkril.

O pričakovanjih glede odziva Evropske komisije na slovensko pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe je bil Cerar redkobeseden. Spomnil je le, da ima komisija tri mesece časa za odziv, in dejal, da verjame, da bo v tem času sprejela ustrezno odločitev. Trimesečni rok se izteče 18. junija.