V Pliberku "divji" udeleženci komemoracije napadli hrvaškega in slovenskega novinarja

Pri Pliberku se je danes pod pokroviteljstvom hrvaškega Sabora začela tradicionalna slovesnost v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev, ki pa se je letos zaradi rigoroznega nadzora avstrijskih oblasti udeležuje rekordno malo ljudi. Zbralo se jih je le nekaj tisoč. Videti ni nobenih ustaških zastav ali večjih napisov, le na nekaj majicah. Avstrijski nadškof je namreč odločil, da so dovoljene samo "uradne" hrvaške zastave.

Deželna vlada avstrijske Koroške je letos prvič opozorila, da bodo ostro kaznovali vse, ki bodo kazali privrženost in simpatije do ustaškega gibanja. Razen uradnih zastav Avstrije, Hrvaške ter Hrvatov iz Bosne in Hercegovine druga obeležja ali transparenti niso dovoljeni, prav tako ne druge tuje zastave.

Nadzor so avstrijske oblasti začele izvajati že na meji s Slovenijo in kot poroča hrvaški časnik Večernji list, naj bi celo zaprli glavni mejni prehod, preko katerega so običajno v Pliberk prihajali Hrvati, tako da so morali ti iskati alternativne poti.

Komemoracija za več deset tisoč pobitih Hrvatov, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, se je začela okoli poldneva. Vendar se ni končala brez incidentov, saj so "divjaki", kot potroča Index.hr napadli novinarja tega portala, prav tako pa so napadli nekega slovenskega novinarja, ki je bil v bližini. Hrvaškega novinarja so psovali in mu odvzeli telefon, s katerim je snemal incident. Posredovali so redarji, ki si osebe z ustaškimi obeležji opozorili, da se "nahajajo v Avstriji" in da naj se "ne prepirajo z novinarji."

Žalna slovesnost se je začela z mašo, ki jo vodi Želimir Puljić. Ta je na začetku maše zbrane pozval, naj v prvi vrsti molijo za duše na tisoče pobitih, ki ležijo v množičnih grobiščih brez imena in obeležja.

Na slovesnosti je prisoten tudi predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković, ki pa je bil ob prihodu na prizorišče deležen glasnih žvižgov. Prisotni so tudi ministri Tomo Medved, Lovro Kuščević, Milan Kujundžić in Goran Marić, pa tudi drugi vidni člani hrvaške politike, zlasti vladajoče HDZ, kot npr. Vladimir Šeks in Bruna Esih. Prisoten je tudi hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović. Predsednika hrvaškega parlamenta (Sabora) Gordana Jandrokovića so nekateri navzoči pozdravili s ploskanjem, drugi pa izžvižgali. 

Na cesti proti Pliberku pa so udeleženci korakali preko velikega napisa "Smrt fašizmu", ki je bil z rdečo barvo zapisan preko lokalne ceste. 

Prvič pa so se na tej slovesnosti zbrali tudi protestniki. Kot še poroča Večernji list, se jih je zbralo nekaj sto.

Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković, ki pa je bil ob prihodu na prizorišče deležen glasnih žvižgov, kasneje med govorom pa tudi aplavza, ko je obljubil, da bo sabor še naprej pokrovitelj te slovesnosti.

"Te odločitve se bom čvrsto držal. Predvsem zaradi naših moralnih, človeških in civilizacijskih obveznosti, da izkažemo pieteto žrtvam zločinov, storjenih iz maščevanja, sovraštva, nestrpnosti ali ideologije," je dejal predsednik sabora.

Kar se je zgodilo v Pliberku, se ne sme pozabiti. "To poglavje hrvaške zgodovine je bil poraz človečnosti, človeškega dostojanstva, svobode in razuma. Po fašističnih zločinih, storjenih med drugo svetovno vojno, je komunistična oblast z na Pliberku temelječimi zločini nad pripadniki hrvaškega naroda utrla pot totalitarizmu, nesvobodi in pregonu nasprotno mislečih ter s tem ubila upanje v izgradnjo demokratične družbe," je dejal.

Poudaril je, da je tudi to hrvaška zgodovina, "ki ni enostavna; je zelo zapletena, težka in bolna", je dejal Jandroković.

Prisoten je bil tudi hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović, ki je izjavil, da želijo z današnjo slovesnostjo v Pliberku "poslati močno sporočilo tudi tistim, ki bi ponovno pisali zgodovino našega naroda, v našem imenu, ki jih znova moti tudi ta komemoracija".

Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot.Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, ustašev in domobrancev. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, večinoma vojakov.

V Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, ostale so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem je več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije.

Hrvaški Sabor pa letos ni bil pokrovitelj podobne manifestacije, ki so jih ob obeleževanju osvoboditve v središču Zagreba pripravile hrvaške organizacije, ki ohranjajo spomin na narodno-osvobodilno vojno (NOV).