sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Senator McCain proti potrditvi Gine Haspel za direktorico Cie
Ameriški senator John McCain je v sredo sporočil, da nasprotuje potrditvi Gine Haspel na položaj prve direktorice obveščevalne agencije Cia v njeni zgodovini. McCain verjame v njeno domoljubje, vendar pa bi jo moral senat zavrniti, ker ni priznala, da je mučenje nemoralno.
McCain je sporočilo poslal iz Arizone, kjer se počasi pripravlja na smrt zaradi raka. Televizija HBO je o njem posnela dokumentarec, McCain pa je vzbudil pozornost z izjavo, da si na svojem pogrebu ne želi strankarskega kolega predsednika ZDA Donalda Trumpa, o katerem nima dobrega mnenja.
Haspelova je v sredo opravila zaslišanje pred senatnim odborom za obveščevalne dejavnosti, kjer so jo demokrati ostro zasliševali okrog njenega vodenja tajnega zapora Cie na Tajskem, kjer so po 11. septembru 2001 mučili teroristične osumljence, in okrog njenega uničenja dokaznega materiala o teh dejavnostih.
Splošno ogorčenje senatorjev nad mučenjem je sicer sodoben fenomen, saj so v uvodnih letih po terorističnih napadih V ZDA razen McCaina, ki je mučenje doživel na lastni koži v Vietnamu, le redki izražali kaj veliko pomislekov nad "posebnimi zasliševalskimi metodami".
To so bili drugačni časi in Haspelova je na to opozorila med zaslišanjem, ko je zagovarjala uničenje videoposnetkov mučenj, pri čemer je sodelovala. Posnetke so morali uničiti za zaščito zasliševalcev Cie, vendar pa je dejala, da danes kaset ne bi več uničila.
Zagotovila je, da ima trden moralni kompas, da mučenje ne deluje in da ne bo dovolila oživitve spornih programov, ki so škodovali ugledu ZDA. Tudi če bo to zahteval predsednik ZDA Donald Trump, kar pa ne verjame, da se bo zgodilo. Zaslišanje so prekinili protestniki z vzkliki "krvava Gina" in "aretirajte mučitelje".
61-letnica, ki je 30 let opravljala naloge vohunke po Evropi in drugje, ima podporo večine republikancev in nekdanjih vodilnih obveščevalnih uradnikov, podprl pa jo bo tudi demokrat iz Zahodne Virginije Joe Manchin, ki trepeta za svoj sedež na novembrskih volitvah.
Njeni nominaciji nasprotujejo skupine za človekove pravice, več kot 100 nekdanjih veleposlanikov ZDA pa je senatu poslalo pismo z nasprotovanjem potrditvi nominacije, ker bo to avtoritarnim voditeljem po svetu poslalo sporočilo, da ZDA niso nič boljše od njih.
Tako meni tudi McCain. "Verjamem, da je patriotka, ki ima rada domovino in je posvetila svoje življenje njeni obrambi. Vendar pa je njena vloga pri nadzoru nad mučenjem skrb zbujajoča. Zavračanje priznanja, da je mučenje nemoralno, jo diskvalificira. Senat bi moral zavrniti njeno kandidaturo," je sporočil McCain s svojega ranča v Arizoni.
McCaina verjetno ne bo na glasovanje o njeni kandidaturi, vendar se je odločil, potem ko je spremljal njeno zaslišanje.
"Kot številni Američani tudi sam razumem nujnost, ki je gnala k odločitvi za tako imenovane posebne zasliševalske metode, potem ko smo bili napadeni. Vem, da so tisti, ki so odobrili in uporabljali takšne metode, želeli zaščititi Američane. Vendar pa, kot sem že tolikokrat poudaril, morajo biti metode, ki jih uporabljamo za varnost države, enako pravilne in pravične, kot so vrednote, h katerim stremimo in jih želimo promovirati po svetu," je sporočil McCain.