Okoljevarstveniki opozarjajo na težave migracij rib zaradi novih hidroenergetskih projektov

Odstranjevanje jezov po svetu signalizira spremembo v pristopu upravljanja rek in ponuja upanje selitvenim vrstam rib na svetovni dan migracije rib, ki ga obeležujemo danes. Vendar pa veliko število načrtovanih hidroelektrarn še naprej ogroža prihodnost selitvenih vrst rib in ljudi, ki so odvisni od njih, opozarjajo okoljevarstveniki.

Obstaja okoli 15.000 vrst sladkovodnih vrst rib, ki se v svojem življenjskem ciklusu selijo, okoli 1100 pa jih migrira na velike razdalje, so zapisali v Svetovnem skladu za naravo (WWF). Vse te ribe so odvisne od zdravih in prosto tekočih rek, od njih pa je odvisno več deset milijonov ljudi, saj so njihov glavni vir beljakovin.

Vendar pa večino teh vrst ogroža na tisoče obstoječih jezov, kot tudi 3500 hidroelektrarn, ki se trenutno načrtujejo v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Še dodatnih 2500 se načrtuje na neokrnjenih rekah na Balkanu.

Sergiy Moroz iz Evropskega urada za okolje opozarja, da je fragmentacija rek z jezovi, pregradami in drugo infrastrukturo ključni razlog za velik upad števila rib in drugih sladkovodnih vrst po Evropi, kot tudi za slabo ekološko stanje mnogih naših vodnih teles. Odstranjevanje starih ali nepotrebnih jezov pomaga obnoviti povezanost reke in prinaša upanje selitvenim vrstam rib, kot so losos, jegulja in jesetra.

Vodilne po odstranjevanju jezov so ZDA, ki so do danes odstranile že 1400 jezov. Počasi se odstranjevanje jezov vse bolj uveljavlja tudi v Evropi, kjer je bilo doslej odstranjenih 4500 pregrad različnih velikosti. V Švici bodo začeli svojo prvo večjo odstranitev jezu z rušenjem 50-metrske pregrade na sotočju reke Sihl in Schanzengraben v središču Züricha. Lani je francoska vlada napovedala največjo odstranitev jezov v Evropi, prejšnji teden pa so se začela dela na rušenju jeza Yecla de Yeltes v Španiji. Načrti za rušenje številnih jezov obstajajo tudi na Finskem in na Nizozemskem.

"Velika večina jezov v Sloveniji ne zagotavlja prehodnosti in trenutno še nimamo mehanizma, ki bi lastnike pregrad prisil v izboljšanje povezljivosti rek. Medtem ko drugod po svetu jezove odstranjujejo, se pri nas še vedno pogovarjamo o izgradnji novih, in to celo v zavarovanih območjih," je opozorila Neža Posnjak iz WWF Adria.