Preiskovalna komisija objavila ugotovitve o odgovornosti za bančno luknjo

Bančna preiskovalna komisija DZ je sprejela končno poročilo o odgovornosti za težave v bančnem sistemu, ki so privedle do obsežne sanacije bank leta 2013. Med drugim jo je pripisala nekdanjim upravam NLB in Nove KBM, Banki Slovenije in vladam od 2004 naprej. Poročilo bo DZ obravnaval na izredni seji, prvi odzivi nanj pa so večinoma zadržani.

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu, ki jo vodi Anže Logar (SDS), DZ predlaga, naj ji naloži posredovanje poročila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in Specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev sumov kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete ter skupaj s tem tudi kopijo celotne dokumentacije.

Komisija DZ tudi poziva, naj možnim predlagateljem predlaga vložitev zakonskega predloga, s katerim bi se ustanovilo specializirano sodišče za pregon bančne kriminalitete.

Poslanski skupini SDS in NSi ter nepovezani poslanec Matjaž Hanžek so že vložili zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi poročilo, ki ga je preiskovalna komisija sprejela brez glasu proti, obravnavali in ga tako sprejeli še v tem parlamentarnem sklicu.

Poročilo med drugim ugotavlja, da so upravi in kreditna odbora NLB pod vodstvom Marjana Kramarja in Draška Veselinoviča kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse, za neupoštevanje skrbnosti poslovanja, neustrezen nadzor in za zavlačevanje pri izvajanju ukrepov, ki jih je naložil regulator.

Prav tako sta po mnenju komisije uprava in kreditni odbor Nove KBM v času Matjaža Kovačiča kazensko in odškodninsko odgovorna za slabo bančno prakso, neupoštevanje skrbnosti poslovanja in opozoril strokovnih služb ter za neustrezen nadzor nad poslovanjem odvisnih družb.

Uprava NLB pod vodstvom Boža Jašoviča je po mnenju komisije objektivno in subjektivno odgovorna za prepočasno ukrepanje pri upravljanju s slabimi naložbami, predvsem pa, da ni "presekala s starimi praksami".

Nadzorni sveti NLB in Nove KBM naj ne bi delovali skladno s skrbnostjo, ki jo zahteva zakon; komisija je v več primerih ugotovila konflikte interesov in "pretirano zlizanost" med upravami bank in posameznimi nadzorniki.

Banka Slovenije je po mnenju komisije v obdobju ekspanzivne kreditne rasti zanemarila kreditna tveganja, ki so jih v svoj portfelj sprejemale banke. Kreditnega tveganja ni preverjala z ustrezno frekvenco in ni pravočasno preprečila koncentracije tveganj v holdinških družbah v primeru menedžerskih prevzemov in na področju gradbeništva. Za neustrezno in prepozno ukrepanje v obdobju med letoma 2004 in 2013 nosi Banka Slovenije objektivno, takratna guvernerja Mitja Gaspari in Marko Kranjec ter viceguvernerji pa tudi subjektivno odgovornost, meni komisija.

Vlada Janeza Janše med letoma 2004 in 2008 je po mnenju komisije objektivno odgovorna, ker ni uspela dokončati privatizacije NLB in so se stare prakse ohranile, obstala so tudi omrežja znotraj banke.

Nadzorniki državnih bank v obdobju 2002-2013 so po mnenju komisije objektivno in subjektivno odgovorni za slabo opravljen nadzor v bankah. Janševa vlada je objektivno odgovorna za imenovanje nadzornikov bank v večinski državni lasti, ki niso ustrezno opravljali nadzora v kritičnem času napihovanja bančnega portfelja, vlada Boruta Pahorja (2008-2011) in Agencija za upravljanje kapitalskih naložb pa za imenovanje nadzornikov, ki niso izvajali ustreznega nadzora nad upravami za zagotovitev pravočasnega upravljanja s slabimi naložbami.

Pahorjeva vlada je po mnenju komisije objektivno odgovorna, ker je posvečala premalo pozornosti stabilnosti bančnega sistema in je sprejela neprimerno strukturo ukrepov, takratni finančni minister Franc Križanič pa naj bi bil tudi subjektivno odgovoren za prepočasno ukrepanje.

Vladi Alenke Bratušek 2013-2014, v času katere je država z dokapitalizacijo in prenosom slabih posojil sanirala bančni sistem, komisija očita, da ni vzporedno pripravila normativne, kadrovske in proračunske podlage in zagotovila politične podpore za pregon bančnega kriminala. Zato po mnenju komisije nosi objektivno odgovornost za neustrezno ukrepanje, saj da je bil zamujen kritičen moment, ko bi lahko organi s prikritimi instrumenti uspešneje preganjali bančno kriminaliteto.

Vladi Mira Cerarja (2014-2018) pa očita, da pregonu bančnega kriminala ni posvečala ustrezne pozornosti, med drugim zato, ker še ni uresničen predlog ustanovitve specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete, ki ga je sprejel DZ ob potrditvi vmesnega poročila komisije novembra 2016. Zato nosi vlada objektivno, pravosodni minister Goran Klemenčič pa tudi subjektivno odgovornost, pravi komisija.

Poročilo med posameznimi primeri izpostavlja prvi poizkus prodaje Mercatorja, gradnjo centra Stožice in dokapitalizacijo Nove KBM leta 2011.

Akterji končnega poročila bančne preiskovalne komisije so bili v prvih odzivih na ugotovitve poročila večinoma zadržani in komentarjev niso dajali ali so zatrdili, da se želijo z vsebino podrobneje seznaniti. Zgovornejša sta bila le Križanič in Bratuškova.

"Zdaj so krivi vsi, pa nihče," je dejala zdajšnja poslanka. Glede bančne vrzeli je navedla, da je tudi brez poročila komisije jasno, kdaj je nastajala in kdaj je v bankah bilo narejene največ škode. To je bilo po njenih ocenah od leta 2005 do 2007. Na vprašanje, ali se torej ne čuti odgovorne za to, kar ji komisija pripisuje, je odgovorila z besedami, da "se absolutno čuti odgovorno za to, da smo bančni sistem sanirali, da smo zagotovili davkoplačevalski denar".

Križanič, ki je bil finančni minister od konca leta 2008 do jeseni 2011 v času Pahorjeve vlade, je očitke o prepočasnem ukrepanju odločno zavrnil. "Ukrepali smo pravočasno in izredno objektivno," je zatrdil. Sam projekt t. i. bančne luknje je bil po njegovih besedah izpeljan tako, da se je prikrivalo neracionalno nacionalizacijo v letu 2013. "Če bodo vložene kazenske ovadbe, bodo zavržene," je prepričan.