Gozdovom na zgornjem Gorenjskem se obeta še eno katastrofalno leto

Zaradi dolge zime na zgornjem Gorenjskem po decembrskem vetrolomu na pospravilo čaka še velika večina podrtih dreves. Lansko leto je bilo za gozdove na tem območju najslabše doslej, letos pa žal ne kaže nič bolje, je po današnji seji sveta blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije pojasnil njen vodja Andrej Avsenek.

Svet, ki je obravnaval poročilo o delu enote v lanskem letu in program dela za letošnje leto, se je seznanil z varstvenim stanjem v gozdovih zgornje Gorenjske. Zaradi obsežnih prenamnožitev podlubnikov v zadnjih letih in zaradi decembrskega vetroloma je veliko gozdov na tem območju močno poškodovanih, najbolj v Bohinju.

Dolga in s snegom bogata zima je onemogočala sanacijo poškodovanih površin, zato je večina poškodovanega drevja še vedno v gozdu. Poleg tega, da les v gozdu izgublja vrednost, je od vetra poškodovano drevje idealna tarča za podlubnike, ki se bodo na teh drevesih razmnožili ter kasneje zavrtali v zdrava drevesa v okolici.

Sedanja gradacija smrekovega lubadarja se je na zgornjem Gorenjskem začela leta 2015, ko je bilo posekanih 124.000 kubičnih metrov lubadark. V letu 2016 je količina posekanih lubadark narasla na 307.000, lani pa je dosegla rekordnih 430.000 kubičnih metrov. To je skoraj dvakratna količina dovoljenega letnega poseka vseh drevesnih vrst na zgornjem Gorenjskem.

"To je bilo zagotovo najhujše leto v zgodovini gozdarstva na Gorenjskem, žal pa nas letos čaka še eno podobno leto," je izpostavil Avsenek. Kot je pojasnil, so jeseni zaznali znake, da se bo letos situacija glede lubadarja malo umirila, decembrski vetrolom pa je pomenil podaljšanje katastrofe, saj so se razvojne možnosti za lubadarja znova povečale.

Zato je hitro pospravilo podrtega drevja zelo pomembno, težava pa je, ker je bil proces zaradi dolge in snežne zime zelo omejen. V višjih legah je še vedno sneg, zato se niti sedaj ne morejo lotiti sanacije.

Lastniki so sicer, večinoma v januarju, posekali okoli 50.000 kubičnih metrov dreves, ki sta jih uničila lubadar in veter. Za nadaljnjih 100.000 kubičnih metrov poškodovanih dreves pa so z odločbo že obveščeni, da je sanacijske sečnje potrebno izvesti čim prej.

Z otoplitvijo in taljenjem snega se je označevanje drevja za sanitarni posek, obveščanje lastnikov in samo delo na sanaciji pospešilo. Vendar je jasno, da postavljeni rok za pospravilo, 15. maj, ni dosegljiv, je dejal Avsenek.

Je pa po njegovem mnenju bistveno, da poškodovano drevje vendarle pospravijo čim hitreje, da zajamejo prvo generacijo lubadarjev preden uide na zdravo drevje. Zaradi dolge zime se je tudi razvoj lubadarjev letos zamaknil za dva do tri tedne, na višjih nadmorskih legah, na vrhu Pokljuke in v Zgornjesavski dolini upajo, da tudi za dlje.

Kot je poudaril Avsenek, morajo lastniki pregledovati gozdove in čim prej začeti s sanacijo, čeprav gre za zelo zahtevno in ekonomsko nezanimivo pospravilo, saj so podrte smreke precej razpršene. Zaradi slabše kakovosti prodanega lesa pa so bili lastniki od leta 2015 do danes oškodovani že za 11 milijonov evrov.

Ker je delo nevarno, na zavodu pozivajo lastnike, naj ga predajo usposobljenim izvajalcem. Obiskovalce gozdov pa opozarjajo, da je gibanje v poškodovanih gozdovih in v gozdovih, v katerih se izvajata sečnja in spravilo, smrtno nevarno.