Donald Trump ne vidi razlik med med teroristi in civilisti

»Le zakaj ste čakali?,« je ameriški predsednik Donald Trump vprašal ameriške operatorje dronov ob obisku sedeža CIE, ko si je najprej ogledal, kako so terorista napadli šele tedaj, ko se je oddaljil od družine.

Ameriški predsednik Donald Trump ima v zadnjem času vse več nesoglasij tudi z vrhom ameriške vojske ter z glavnim svetovalcem za nacionalno varnost H.R. McMasterjem. Ta je že večkrat izrazil nezadovoljstvo zaradi odločitev predsednika. Tudi zato so v Washington Postu – katerega lastnik je tudi lastnik Amazona, ki ga je ameriški predsednik v zadnjem času večkrat javno napadel zaradi pretiranih dobičkov – objavili zanimivo zgodbo, ki kaže, kako predsednik ZDA ne da prav veliko na Ženevske konvencije in ostale mednarodnopravne predpise in kako gleda na civilne žrtve v neskončnih »vojnah proti terorizmu«, ki jih vodijo ZDA.

»Udariti morate tudi po družinah«

Ko je namreč Donald Trump samo dan pred svojo inavguracijo za predsednika januarja leta 2017 obiskal sedež CIA, so mu pokazali tudi pred tem posnet napad na enega od teroristov. Pri tem so operaterji drona najprej počakali, da se je terorist, ki so ga imeli na muhi, najprej umaknil od svoje družine. Šele nato so izstrelili smrtonosen izstrelek. »Le zakaj ste čakali?,« je ameriški predsednik Donald Trump, po pričevanju enega od prisotnih v prostoru, začudeno in očitno nezadovoljen vprašal ameriške operatorje. Na podoben način naj bi bil Trump »ravnodušen«, ko mu je uradnik CIE pojasnil, da so razvili posebno strelivo, ki bi lahko zmanjšalo število civilnih žrtev.

Javne razprave o tem vprašanju so v ZDA potekale že v času pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2016. »Če boste ubijali tudi družine teroristov, potem se morate zavedati tega, da obstaja nekaj, kar imenujemo 'Ženevske konvencije' in da bomo pred tem morali odstopiti od njih. Vendar bi bilo to v nasprotju z vsako normo, ki je vgrajena v temelje Amerike, je leta 2015 dejal senator Rand Paul. 

Toda Donald Trump, ki je javno podprl tudi program »intenzivnega zasliševanja« oziroma mučenja, je imel o tem vprašanju že pred nastopom funkcije nekoliko samosvoje poglede. »To, kar se dogaja z Ženevskimi konvencijami, je zelo zanimivo. Vsi verjamejo v Ženevske konvencije, dokler ne začnejo izgubljati in potem rečejo dobro, dajmo uničiti to bombo.« 

Donald Trum je v času predsedniške kampanje decembra leta 2015 v intervjuju za Fox News tudi zatrdil, da je ena od metod za zmago nad »teroristi« tudi ubijanje njihovih družin. »Druga stvar s temi teroristi je, da kadar udarite po njih, morate udariti tudi po njihovih družinah. Pravijo, da pazijo na njihova življenja, ne bodite no smešni. Če rečejo, da jim je vseeno za njihova življenja, potem morate udariti tudi po njihovih družinah«, je tedaj dejal Donald Trump. Pozneje se je tem stališčem odrekel in dodal, da »nobenemu častniku ne bi ukazal, da naj ne spoštuje zakona.«

Sporna uporaba brezpilotnih letal

Uporaba brezpilotnih letal še naprej ostaja tudi mednarodno sporna. John Yoo, pravnik, ki je za Bushevo administracijo napisal znameniti »memorandum«, s katerim je bilo kot »zakonito« razglašeno mučenje ujetnikov oziroma »waterboarding«, je že pred časom na straneh Wall Street Journala opozoril na »pravi problem navodila glede brezpilotnih letal«, ki ga je svoj čas predpisal še predsednik Barack Obama.

Yoo, ki poučuje pravo na Univerzi Berkeley v Kaliforniji, je označil ubijanje teroristov iz daljave s pomočjo brezpilotnih letal kot še veliko večji napad na človekove pravice, kot pa je bil to primer z njegovim navodilom, ki je dovoljevalo mučenje zapornikov. »Namesto da bi ujeli teroriste – na osnovi česar je mogoče pridobiti najbolj pomembne informacije o Al Kaidi – se gospod Obama zanaša skoraj samo na napade z brezpilotnimi letali, s čimer se je izognil težavnim vprašanjem o zapiranju teroristov. Vendar pa te smrti iz neba osebne svoboščine kršijo še veliko bolj, kot pa jih je kadarkoli 'vodno deskanje' treh voditeljev Al Kaide,« je Yoo zapisal v svojem članku. Ta kritika pa je enako veljavna še danes, saj je Donald Trump napade z brezpilotnimi letali zgolj še razširil.

Ameriški predsedniki se pri uporabi brezpilotnih letal izven ZDA sicer sklicuje na »samoobrambo«, ki jo dopušča tudi Ustanovna listina OZN, pa tudi na ameriško ustavo in kongresno resolucijo z dne 14. septembra 2001, ki ga pooblašča, da naj »z vso nujno in primerno silo« ukrepa zoper vse odgovorne za napade enajstega septembra, toda vse to še zmeraj ne daje prave mednarodnopravne podlage za ameriške napade v večini opisanih primerov. 

Vojna pravila namreč veljajo samo v času vojne in vsekakor ne pooblaščajo »civilne« CIA-e za takšne napade v oddaljenih, tujih državah. Po nekaterih podatkih pa naj bi bili napadi z brezpilotnimi letali kar desetkrat bolj nevarni za civiliste, kot napadi z navadnimi vojaškimi letali, po podatkih agencij OZN pa se je število civilnih žrtev zaradi teh napadov v Afganistanu v zadnjem času potrojilo. Po podatkih senatorja Lindseyja Grahama, republikanca iz Karoline, naj bi ZDA z brezpilotnimi letali že do februarja leta 2013 ubile skoraj 5000 ljudi. »Ubili smo jih 4700. Včasih zadeneš nedolžne ljudi in to sovražim, toda mi smo v vojni in smo ubili nekatere pomembne voditelje Al Kaide,« je dejal dobro obveščeni senator.

Težavi sta predvsem dve. Kot je dejal nekdanji generalni inšpektor CIE Jeffrey Smith, teroristi, ki so »mrtvi, ne govorijo, hkrati pa ustvarite še več mučenikov«. Daniel Byman, direktor Centra za varnostne in mirovne študije na Univerzi Georgetown je prav tako prepričan, da »je zmeraj bolje aretirati teroriste, kot pa jih ubiti,« kajti »mrtvi ljudje pomenijo nič zgodb«. 

Hkrati vsak napad z brezpilotnimi letali povzroči, da se še več članov družin, v katerih je prišlo do žrtev, odloči za pridružitev upornikom. Znano je na primer, da je uboj Al Zarkavija v Iraku ameriškim silam prinesel »samo osemnajst dni miru, predno je Al Kaida začela z operacijami pod novim vodstvom. Trumpova »slepota« za razlike med teroristi in civilisti zato ni samo nevarno sredstvo za spodkopavanje mednarodnega prava, pač pa odpira tudi nove poti za rekrutacijo novih upornikov, kar ne glede na premoč v zraku neizogibno vodi v izgubljanje ameriških vojn na zemlji.