Solidarnost zaradi Teš 6 ovadila Pahorja, Lahovnika in Križaniča

Stranka Solidarnost je danes na Vrhovno državno tožilstvo vložila kazenske ovadbe zoper Boruta Pahorja, Franceta Križaniča in Mateja Lahovnika. Utemeljeno sporna naj bi bila predvsem vloga, ki so jo omenjeni v zvezi z investicijo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) igrali kot člani skupščine Holdinga slovenske elektrarne (HSE).

Stranka Solidarnost je tožilstvu naznanila sum storitve več kaznivih dejanj, med njimi zlorabe uradnega položaja, oškodovanja javnih sredstev ter opustitve dolžnega ravnanja oz. nevestnega dela v službi, so pojasnili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Ovadenim očitajo, da so Alstomu omogočili protipravno pridobitev premoženjske koristi. Povzročeno škodo ocenjujejo na 350 milijonov evrov plus obresti.

Po navedbah Solidarnosti je bilo leto 2009, ko so vlado sestavljali tudi Pahor, Križanič in Lahovnik, odločilno leto za investicijo v Teš 6. Pri tem pa ne gre le za politično vlogo, saj je vlada hkrati delovala tudi kot skupščina HSE. "Ne govorimo o bolj ali manj neoprijemljivi politični odgovornosti, ampak tudi o dejanjih oseb, ki so imele vlogo v konkretnem državnem podjetju," je poudaril predsednik stranke Uroš Lubej.

Gorazd Marinček je spomnil, da je prišlo v letu 2009 po odločitvi nadzornega sveta HSE do bistvene podražitve projekta Teš 6, in sicer s slabih 600 milijonov evrov na 1,43 milijona evrov. Taka sprememba se ne bi smela zgoditi brez potrditve skupščine družbe HSE, torej vlade, je poudaril. Ovadena trojica - Pahor je bil takrat predsednik vlade, Križanič in Lahovnik pa ministra za finance oz. gospodarstvo - pa je s tem opustila dolžno ravnanje.

Vlada bi morala, tako Marinček, naročiti revizijo razvojnega programa. Namesto tega pa so prekoračili pooblastila z dejanji, ki so omogočila izvedbo projekta, ki ni imel potrditve skupščine.

Novembra 2009 si je novi nadzorni svet HSE "prilastil pristojnosti skupščine" in odobril starševsko garancijo za investicijo hčerinskega podjetja, Teša. Lahovnik pa je izdal pozitivno mnenje h kratkoročni zadolžitvi HSE v višini 30 milijonov evrov, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za plačilo avansa Alstomu in dejanski začetek investicije v Teš 6.

"Takrat je v veljavo dejansko stopila pogodba z Alstomom, podpisana dve leti prej v Parizu. Tako ne bo držalo, da Pahorjeva vlada ni sprejela nobene pomembne finančne odločitve oz. da se v njenem času ni zgodilo nič finančno pomembnega ali odločilnega v zvezi s projektom. 3. december 2009 je namreč štartni datum začetka investicije. Padalec je bil porinjen skozi vrata," je dejal Marinček.

Ovadbe sicer v veliki meri temeljijo na poročilu komisije DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6, ki ji predseduje Matjaž Hanžek. Vendar pa se je Solidarnost za to dejanje odločila samostojno in s komisijo o tem ni usklajena.

"Odnos organov pregona je podcenjujoč, naša kazenska ovadba pa je pospeševalo, da bi se dejansko začelo reagirati na dokumente, ki so zbrani in dostopni, da štiriletno delo preiskovalne komisije ne gre v nič," je izpostavil Marinček. Kot je še dodal, so se za ovadbe odločili tudi zato, ker je ravnanje pri Teš 6 postalo "način delovanja pri določenih investicijah državnega pomena".

Ali so bila domnevna kazniva dejanja storjena namerno, Lubej ni želel ugibati. "Šlo je najmanj za opustitev ravnanja in prekoračitev pooblastil, kakšen je bil namen, pa bi morali preiskati državni organi," je dejal. Marinček pa je poudaril, da je ravnanje "vsekakor bilo zavestno".

Zaradi ovadbe od predsednika države Pahorja v Solidarnosti pričakujejo, da bo nemudoma podal odstopno izjavo. Če do tega ne bo prišlo v roku treh dni, bodo sprožili peticijo za ustvarjanje pritiska javnosti za njegov odstop, je še napovedal Lubej.

Pahor se je na pričakovanja Solidarnosti že odzval z besedami, da "niso podani utemeljeni razlogi za ovadbo". V pričanju pred preiskovalno komisijo in v številnih pojasnilih javnosti v zadnjih letih je pojasnil, da ni opustil nobenega dolžnega ravnanja, kaj šele, da bi namerno ravnal v škodo države. Svoje delo je v težkih časih opravljal vestno, so sporočili iz Pahorjevega urada.

Politično odgovornost je že prevzel, ko je bila njegovi vladi izglasovana nezaupnica in na naslednjih volitvah ni uspel ponoviti mandata za predsednika vlade, so še prepričani Pahorjevi. "Po tem so mu volivke in volivci izkazali zaupanje in ga dvakrat, leta 2012 in leta 2017, izvolili za predsednika republike. Zato ni razlogov, da bi odstopil," so dodali.