Pridelki kmetijskih rastlin lani manjši

V Sloveniji je bila lani letina nekaterih vrst strnih žit, kot so pšenica, pira in tritikala, po statističnih podatkih nekoliko slabša kot predlani. Letina rži, ječmena in ovsa pa je bila enaka predlanski dobri letini.

Količinski pridelek pšenice in pire je lani tehtal nekaj manj kot 141.000 ton ali 14 odstotkov manj kot predlani. Površina, posejana s tem žitom, je bila manjša za 11 odstotkov. Hektarski pridelek pšenice in pire je lani dosegel pet ton in bil v primerjavi s predlani nižji za štiri odstotke.

Pridelek rži je bil lani za 11 odstotkov težji od pridelka tega žita v letu prej. Hkrati je bila za enak odstotek večja tudi površina zemljišč, posejana z ržjo.

Letina ječmena in ovsa je bila lani in predlani podobna. Ječmena so pridelali skoraj 98.000 ton, ovsa nekaj več kot 4600 ton. Obeh so pridelali za sedem odstotkov več, za približno toliko je bila večja tudi z ječmenom in ovsom posejana površina.

Od krmnih žit je bil od predlanskega pridelka za sedem odstotkov manjši skupni pridelek tritikale oz. žita, ki je križano med pšenico in ržjo.

Vročina in suša sta lansko poletje sta slabo vplivali na pridelek koruznega zrnja. Ta je bil kljub za pet odstotkov večji površini približno za petino manjši kot predlani. Tehtal je okoli 272.000 ton. Povprečni hektarski pridelek je znašal 7,1 tone in je bil za četrtino manjši od predlanskega in za 11 odstotkov manjši od 10-letnega povprečja.

Čeprav je bila stročnicam za suho zrnje lani namenjena za skoraj štiri odstotke večja površina kot predlani, je bil skupni pridelek za skoraj sedem odstotkov lažji in je tehtal nekaj manj kot 2700 ton. Pridelek krmnega graha ni bil slabši, slabše pa je obrodil fižol za zrnje, saj se je povprečni hektarski pridelek zmanjšal za več kot četrtino na 1,4 tone.

Površine, posejane z oljnicami, so bile lani primerjavi z letom prej manjše za dva odstotka. Ustrezno nižji je bil zato tudi skupni pridelek. Oljni ogrščici so pridelovalci namenili skoraj devet odstotkov več površin, skupni pridelek se je povečal za pet odstotkov na nekaj manj kot 9000 ton.

Z bučami za olje je bilo zasejanih 4500 hektarjev ali 17 odstotkov manj. Lani so pridelali 2517 ton bučnega semena. Visoke poletne temperature so slabo vplivale na povprečni hektarski pridelek, ki je bil za četrtino manjši kot predlani.

Površina, posejana s sončnicami, se povečuje in je lani obsegala skoraj 300 hektarjev. Pridelovalci so lani pridelali 524 ton sončničnih semen, kar je za 13 odstotka manj kot predlani. Povprečni pridelek je bil manjši za 28 odstotkov.

Hmeljarji so lani pridelali 2160 ton hmelja, kar je za 13 odstotkov manj kot predlani. Površine s hmeljem se v zadnjih petih letih povečujejo, lani so znašale 1591 hektarjev ali sedem odstotkov več kot leto prej.

Skupni pridelek na njivah pridelane zelene krme je bil manjši za 17 odstotkov, povprečni pridelek silažne koruze za 18 odstotkov. Manjši je bil tudi povprečni pridelek detelje in lucerne ter pridelek trav, travno-deteljnih in deteljno-travnih mešanic ter skupni pridelek sena.

V Sloveniji je bilo lani pridelanih okrog 96.000 ton zelenjadnic, kar je za devet odstotkov manj kot predlani. Manjši skupni pridelek je bil v glavnem posledica slabše letine, površina, namenjena zelenjadnicam, je bila namreč manjša za dva odstotka.