Slovenski biologi z novim projektom do boljšega razumevanja človeške ribice

Slovenski biologi bodo v okviru mednarodnega projekta Genom človeške ribice določili celoten genski zapis oz. genom te živali, ki bo največji sekvenciran genom doslej. Projekt bo po besedah raziskovalcev privedel do pomembnega preboja na področju genomike, nekateri odgovori pa bi lahko pomagali tudi človeku.

V projektu Genom človeške ribice bosta sodelovali dve skupini slovenskih biologov z Univerze v Ljubljani pod vodstvom profesorice Nine Gunde-Cimerman in profesorja Roka Kostanjška ter raziskovalci s Kitajske in Danske. Projekt so predstavili na današnjem dogodku v prostorih ljubljanske univerze.

Slovenski znanstveniki človeško ribico raziskujejo že vrsto desetletij. Njihov cilj je bolje razumeti njeno ekologijo, življenjski krog in morebitne bolezni, s čimer bi lahko to ogroženo vrsto uspešno zaščitili pred nevarnostmi. Nekatere od teh raziskav pa bi utegnile v prihodnosti pomagati tudi človeku.

Da bi preživela v neprijaznih podzemnih razmerah, je namreč človeška ribica razvila številne posebnosti. Med drugim je upočasnila presnovo, zaradi česar lahko dočaka do sto let in preživi celo več let brez hrane. Domišljijo raziskovalcev pa še posebej buri njena sposobnost popolne obnovitve poškodovane ali celo manjkajoče okončine.

"Bioinformatski odgovori, ki si jih obetamo, bi lahko po eni strani pojasnili biološke posebnosti proteusa, po drugi pa dali medicinsko pomembne odgovore o razlogih za dolgoživost in regenerativne sposobnosti proteusa. To je seveda del, ki naj bi pomagal tudi človeku," je pojasnila raziskovalka in profesorica Gunde-Cimerman.

Ovira za hitrejši napredek na tem področju je nepoznavanje genskega zapisa človeške ribice. Določitev tega zaporedja pa predstavlja trd oreh, saj je bistveno večji tudi od genoma katerega koli drugega organizma, ki so ga znanstveniki do danes uspeli v celoti razvozlati. Projekt določitve genoma človeške ribice bo tako po navedbah raziskovalcev v več pogledih oral ledino ter preizkušal meje zmogljivosti najsodobnejših tehnologij.

Ker tehnološke zmogljivosti, ki jih projekt zahteva, v Sloveniji niso na voljo, so se slovenski znanstveniki povezali s kolegi s Kitajske in Danske.

Ideja o sodelovanju se je porodila po vabljenem predavanju predavanju Gunde-Cimermanove na znanstvenem srečanju v organizaciji ene največjih ustanov na področju genomike na svetu, inštituta BGI.

Skupini slovenskih biologov bosta odgovorni za zagotavljanje vzorcev in biološko razlago pridobljenih podatkov, kitajski inštitut BGI bo prispeval tehnične zmogljivosti in sodeloval pri analizah podatkov, Inštitut za regenerativno medicino Lars Bolund pa bo poskrbel za interpretacijo podatkov v medicinskem kontekstu.

Človeška ribica, ki jo znanstveno imenujemo Proteus anguinus ter je poznana tudi kot močeril ali proteus, je največja izključno jamska žival na svetu. To vrsto, ki je eden največjih posebnežev živalskega sveta, najdemo le v jamah Dinarskega krasa na Balkanskem polotoku, v največjem številu prav v Sloveniji.

Je simbol varovanja podzemnih okolij in ena največjih dragocenosti v Sloveniji izjemno bogate jamske biodiverzitete in naravne dediščine. Izjemen pomen človeške ribice dokazuje tudi njena stroga zaščita z več nacionalnimi in mednarodnimi uredbami.

Slovenske, kitajske in danske znanstvenike, ki sodelujejo v mednarodnem znanstvenem projektu, je sprejel tudi slovenski predsednik Borut Pahor, so sporočili iz njegovega urada. Ob tem je prevzel častno pokroviteljstvo nad 3. Mednarodnim posvetom SOS Proteus: Varstvo človeške ribice in njenega habitata, ki poteka ob 250. obletnici prvega znanstvenega opisa človeške ribice. Tedaj je bilo določeno tudi latinsko ime te dvoživke - proteus anguinus.

Julija lani se je Pahor pridružil ekipi prostovoljcev Jamskega laboratorija Tular pri reševanju človeške ribice in jo spustil v njeno naravno okolje v Belo jamo pri Vipavi. "Prav je, da se potrudimo, da na simbolen in stvaren način vračamo naravi, kar nam je podarila - lepoto življenja," je takrat dejal Pahor.