Nevarnost revščine v Sloveniji najbolj ogroža brezposelne in enostarševske družine

Najvišjo stopnjo tveganja revščine v Sloveniji imajo gospodinjstva brez delovno aktivnih članov z vzdrževanimi otroki. Leta 2015 je pod pragom tveganja revščine živelo 80 odstotkov teh oseb. Leta 2016 pa se je ta stopnja znižala na dobrih 73 odstotkov. Med kategorijami z najvišjimi stopnjami tveganja revščine so enostarševska gospodinjstva.

Kot navaja ministrstvo za delo v odgovoru na poslansko vprašanje Julijane Bizjak Mlakar (DeSUS) o socialni politiki za enostarševske družine, se je položaj enostarševskim družinam v zadnjem obdobju bistveno izboljšal, kljub temu pa je zanje še vedno značilen najranljivejši socialni položaj. Za položaj enostarševskih družin je še posebej pomembno, da se je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi znižala iz 17 odstotkov in pol (2015) na 12 odstotkov in pol v letu 2016.

Učinkovitost socialnih transferjev pri enostarševskih družinah v času od 2015 do 2016 se je povišala bolj kot pri drugih gospodinjstvih z otroki. Po podatkih ministrstva se število enostarševskih družin prejemnic denarne socialne pomoči od julija 2015 postopno znižuje.

Pri otroškem dodatku prevladujejo prejemniki iz dvostarševskih družin, ki jih je v zadnjih letih konstantno okoli 85 odstotkov. Število prejemnikov otroškega dodatka iz enostarševskih družin prav tako ostaja v zadnjih letih na isti ravni, in sicer okoli 15 odstotkov.

Opazovanje trenda skozi časovno obdobje zadnjih let za enostarševske družine pokaže spremembe v smeri izboljšanja dohodkovnega položaja najrevnejših družin. V juliju 2017 se je glede na leto poprej delež enostarševskih družin, ki se umeščajo v prvi dohodkovni razred otroškega dodatka, znižal Z dobrih 31 odstotkov na skoraj 28 odstotkov in pol. Delež enostarševskih družin, ki se umeščajo v drugi dohodkovni razred, pa S skoraj 18 odstotkov na dobrih 16 odstotkov. Obenem so se v tem času povišali deleži v četrtem, petem in šestem razredu, kar lahko kaže na izboljšanje položaja enostarševskih družin.

Enostarševske družine imajo pravico prejemati zvišan otroški dodatek, in sicer so upravičene do 30 odstotkov večje vrednosti otroškega dodatka na otroka.

Med različnimi tipi gospodinjstev se s slabimi stanovanjskimi razmerami najpogosteje spopadajo enostarševska gospodinjstva z vzdrževanimi otroki, ki so glede na kazalnik, ki meri stopnjo tveganja revščine, med najranljivejšimi. Za enostarševska gospodinjstva v večji meri po lanskih podatkih velja, da živi v ekstremni stanovanjski prikrajšanosti 13 odstotkov teh družin, v slabih stanovanjskih razmerah 33 odstotkov.

Med vsemi tipi gospodinjstev je predvsem za enostarševska gospodinjstva značilen višji delež najemnikov, kot tudi uporabnikov stanovanj. Opazno narašča delež najemnikov neprofitnih stanovanj, od dveh odstotkov leta 2007 na 12 odstotkov v letu 2015.

Za enostarševske družine je bilo uvedeno povišanje dodatka na otroka pri denarni socialni pomoči s 26,52 evra na trenutno 59 evrov in pol. Poleg tega pa tudi povišanje dodatka pri otroškem dodatku, posamezni znesek otroškega dodatka se je povečal za 30 odstotkov.

Med kategorijami z najvišjo stopnjo tveganja revščine so enostarševska gospodinjstva. Kljub temu se število enostarševskih družin prejemnic denarne socialne pomoči od julija 2015 postopno znižuje. Število prejemnikov otroškega dodatka iz enostarševskih družin pa v zadnjih letih ostaja na približno enaki ravni, kažejo podatki ministrstva za delo.

Tabela s številom enostarševskih družin, ki so v zadnjih petih letih prejemnice denarne socialne pomoči

Leto        Št. družin
---------------------------
2013          5.167
2014          5.411
2015          5.551
2016          5.406
2017          5.273

Tabela s številom enostarševskih družin, ki so v zadnjih štirih letih prejemale otroški dodatek

Leto        Št. družin
--------------------------
2014         21.580
2015         21.308
2016         21.513
2017         21.760

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti