21. marec - mednarodni dan gozdov

Danes obeležujemo mednarodni dan gozdov, ki letos poteka pod geslom Gozdovi za trajnostna mesta. Gozdovi pokrivajo blizu 60 odstotkov površine Slovenije, marsikje segajo globoko v urbana območja in so pomemben vezni člen zelene infrastrukture. Slovenski gozdovi, ki so v zadnjih letih zaradi ujm utrpeli večjo škodo, so sicer sredi množične sanacije.

Gozdovi v Sloveniji globoko v urbana območja segajo npr. v Ljubljani in Celju. S tem so pomemben vezni člen zelene infrastrukture, kamor sodijo omrežje Natura 2000, zavarovana območja, rečni in obrečni ekosistemi, gozdovi, mestni parki in drugi deli zelenega sistema mest, so ob tej priložnosti zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Gozdovi v in ob urbanih območjih po pojasnilih zavoda za gozdove zadržujejo vodo, preprečujejo poplave in delujejo kot filter. Mestni in primestni gozdovi pozitivno vplivajo na turizem in ustvarjajo zelena delovna mesta, spodbujajo aktiven in zdrav življenjski slog ter so zelo koristni za fizično in psihično zdravje in počutje prebivalcev. Predstavljajo tudi pomembno okolje za druženje in socialne stike.

Ekološke in socialne funkcije gozdov so v urbanih območjih še posebej pomembne, zmanjševanje gozdne površine v širšem zaledju mest pa lahko negativno vpliva na kakovost bivanja. "Skrbno varovanje zelenega naravnega bogastva Slovenije, tako v urbanih območjih kot širše na celotnem območju države, je izredno pomembno," so poudarili na zavodu za gozdove, ki osrednjo prireditev ob mednarodnem dnevu gozdov pripravljajo danes v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.

Vlogi dreves pri trajnostnem razvoju mest posebno težo daje tudi Evropska komisija, in sicer s podeljevanjem naziva zelena prestolnica Evrope. Prvič se je s tem nazivom leta 2010 ponašala švedska prestolnica Stockholm, leta 2016 je ta naziv prejela Ljubljana.

Gozdovi so sicer bistvenega pomena za življenje na Zemlji. Zagotavljajo namreč več kot 50 odstotkov zatočišč kopenskim vrstam žuželk in živali. Prav tako prispevajo k ohranjanju ravnotežja med ravnijo kisika in ogljikovega dioksida v okolju, varujejo vodozbirna območja, ki dovajajo svežo vodo v reke, zagotavljajo hrano najrazličnejšim žuželkam, sesalcem, pticam in plazilcem ter lahko ohladijo zrak v mestnih predelih za dve do osem stopinj Celzija, so navedli na ministrstvu.

"Drevesa so pomembna tudi za človeško družbo. Več kot 1,7 milijarde ljudi, vključno z ljudmi iz več kot 2000 posameznih domorodnih skupnosti, je za svoje preživetje odvisnih od gozda. Poleg tega drevesa prek lesa svetu zagotavljajo več energije kot sončna, vodna ali vetrna energija. Zaradi tega je življenjsko pomemben vir preživetja za ljudi v državah v razvoju," so poudarili.

Z naravovarstvenega in okoljskega vidika so gozdovi Slovenije pomembni zlasti za ohranjanje biotske raznovrstnosti, blaženje podnebnih sprememb in zagotavljanje kakovostne pitne vode. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti so posebej pomembni gozdni rezervati, vključno z rezervatoma Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle, ki sta od leta 2017 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

"Gre za območja, ki so prepuščena naravnemu razvoju in tako nudijo pomemben življenjski prostor nekaterim zelo specializiranim živalskim in rastlinskim vrstam. V Evropi je območij, ki so prepuščena naravnemu razvoju vse od zadnje poledenitve, malo in so zato še bolj pomembna tako s pričevalnega kot tudi z raziskovalno-izobraževalnega vidika," so še poudarili na ministrstvu.

Slovenski gozdovi so zadnja leta sicer pod pritiskom. Februarja 2014 je žled poškodoval skoraj polovico slovenskih gozdov, temu je v letih 2015 in 2016 sledil izredno močan napad podlubnikov. Medtem ko se sanacija gozdov zaradi omenjenega še ni končala, pa je v gozdovih konec lanskega leta pustošil še vetrolom. Zaradi tega bi lahko lubadar še dodatno prizadel gozd.