Podnebno konferenco v Marakešu sklenili z načrtom za izvajanje pariškega sporazuma

Na podnebni konferenci v maroškem Marakešu so pogajalci iz 195 držav po dolgotrajnih pogajanjih ponoči dosegli kompromis glede delovnega načrta za izvajanje pariškega sporazuma. Predmet pogajanj so bili predvsem struktura prihodnjih pogovorov ter druga tehnična vprašanja. Konferenca, ki se je začela 7. novembra, se je s tem končala.

Na konferencah se ponavadi pogovarjajo o določitvi ciljev, sporazumov in podobnih izjav. Tokrat pa je šlo za to, kdo se bo kdaj s kom in v kakšnih okvirih pogovarjal, kako uresničiti pariški dogovor, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Na primer, da bodo svoje cilje o zmanjšanju ogljikovega dioksida vsi izračunali po istih pravilih.

Lani doseženi pariški sporazum, ki je začel veljati 4. novembra, svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.

"Prva podnebna konferenca po pariškem dogovoru se je izkazala kot konferenca za uresničevanje dogovora in skupno ukrepanje," je po koncu pogovorov v Marakešu dejala izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) Patricia Espinosa.

Pri tem je izpostavila 80 milijonov dolarjev, namenjenih državam za prilagoditev na podnebne spremembe ter napredek pri oblikovanju pravil za uresničevanje pariškega sporazuma.

Zelo pomemben dosežek konference, ki se je končala s šesturno zamudo, je tudi dogovor, da morajo biti vsa tehnična pravila za izvajanje pariškega sporazuma po letu 2020 dokončno oblikovana že leta 2018.

"V preteklih dveh tednih smo skupaj z zavedanjem odgovornosti pogledali v prihodnost," je dejal maroški zunanji minister Salaheddine Mezouar, ki je vodil pogajanja. V dobro vseh se je treba izpogajati "veliko pred letom 2020", da bomo zavrli podnebne spremembe, je dodal.

Politike, diplomate, novinarje in opazovalce je na konferenci komajda kaj zaposlovalo bolj kot pa zmagovalec ameriških predsedniških volitev Donald Trump, ki ne verjame v podnebne spremembe in bo januarja postal najvplivnejši človek na svetu. Premier Fidžija Frank Bainimarama, čigar država že močno občuti posledice podnebnih sprememb, ga je povabil na obisk v otoško državo, kjer bi si lahko iz prve roke ogledal posledice podnebnih sprememb.

Delegati na konferenci so jasno poudarili, da bodo, če bo treba, tudi brez ZDA neovirano nadaljevali delo. "Takšna globalna enotnost pri podnebnih spremembah je nekoč bila nepojmljiva, zdaj pa je ni mogoče ustaviti," je dejal generalni sekretar ZN Ban Ki Moon.

Veliko pohval je bila na konferenci deležna Kitajska, največja proizvajalka toplogrednih plinov na svetu, druga največja država na svetu in skupaj z ZDA odločilna za zaščito podnebja. "Kitajska namerava izpolniti in spoštovati svoje obveze, dane v okviru pariškega sporazuma," je dejal posebni odposlanec za podnebne spremembe Xie Zhenhua. Boj proti segrevanju ozračja je nepovraten. Zato je zelo modro, priključiti se prizadevanjem, je dodal.

"Gremo v pravo smer in to je razlog za optimizem. Danes in konec tedna proslavljajmo uspeh v Marakešu, v ponedeljek pa se vrnimo k delu. Vsekakor je treba narediti še veliko," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ob zaključku konference še dejala Espinosa.

V Marakešu so tudi sprejeli končno izjavo, ki poudarja, da je boj proti podnebnim spremembam nepovraten. Prihodnje leto bo konferenci predsedoval Fidži, a bo zaradi logističnih vzrokov potekala v Bonnu. Leta 2018 bo nato na vrsti Poljska.