Pred petimi leti se je s položaja papeža poslovil Benedikt XVI.

Pred petimi leti se je kot prvi papež po več stoletjih s položaja umaknil Benedikt XVI. Napoved njegove odločitve je kot strela z jasnega udarila dva tedna pred tem, sredi marca pa so kardinali za njegovega naslednika že izbrali papeža Frančiška. Benedikt vse odtlej živi precej odmaknjeno življenje v samostanu v vatikanskih vrtovih.

Benedikt XVI. je na čelo katoliške cerkve stopil aprila leta 2005, nekaj manj kot 13 let pozneje pa je poskrbel za veliko presenečenje, ko je kot prvi papež po več sto letih napovedal odstop s položaja. Star je bil 85 let, odločitvi pa naj bi botrovalo zlasti pešajoče zdravje.

Nazadnje se je pred njim s položaja leta 1294 poslovil papež Celestin V., potem ko je bil na položaju le pet mesecev. Prav on je tudi izdal dekret, po katerem je odstop papeža sploh mogoč. Papeži so namreč izvoljeni za celo življenje, morebiten odstop pa mora biti prostovoljen.

Na današnji dan pred petimi leti so bile oči vsega sveta usmerjene v Vatikan, od koder je helikopter z Benediktom v popoldanskih urah poletel proti papeški poletni rezidenci v Castel Gandolfu. Ta je postala njegov začasni dom, dokler se ni naposled preselil v samostan Matere Cerkve v vatikanskih vrtovih, kjer živi s štirimi nunami in osebnim tajnikom Georgom Gänsweinom.

V dneh po odmevni napovedi in samem odstopu so se zvrstili številni odzivi, zlasti pa ugibanja o njegovem nasledniku in dejanski prihodnji vlogi Benedikta, ki je prejel naziv zaslužnega papeža. V Vatikanu so se namreč nemudoma začele priprave na izvolitev njegovega naslednika in v času Benediktovega slovesa so se tam na konklavu že zbirali kardinali z vsega sveta.

Benedikt XVI. je pri tem svojemu nasledniku obljubil "brezpogojno pokorščino in poslušnost". To so mnogi videli kot njegovo prizadevanje, da že vnaprej zatre ugibanja, da bo v Vatikanu še naprej poskušal vleči določene niti.

13. marca je bil za novega papeža izvoljen argentinski kardinal Jorge Mario Bergoglio, ki si je nadel ime Frančišek, v vodenju Cerkve pa v nasprotju z Benediktom, ki je bil znan po konservativnosti, ubral bolj odprt odnos in začrtal pot k številnim reformam.

Pet let pozneje odnos med obema kljub razlikam zaznamuje "spoštljivost in bratski odnos", se je izrazil Benediktov biograf Elio Guerriero. Zdaj 90-letni Benedikt je predan teolog, ki v enaki meri ljubi svojo rodno Bavarsko in knjige, Frančišek pa je spontan karizmatik, ki si je za nalogo zadal spremembe, ju je opisal Guerriero.

Benedikt vsak dan obhaja mašo, veliko moli, sprejema tudi manjše število obiskovalcev ter odgovarja na številna pisma. V nedavnem pismu za italijanski časnik Corriere della Sera je zapisal, da ga je ganilo, da toliko bralcev časnika zanima, kako preživlja zadnje obdobje svojega življenja.

"Edino, kar lahko rečem glede tega, je, da mi fizične moči pešajo in da sem na notranjem romanju domov (h Gospodu)," je pojasnil. "Zame je izjemna milost, da sem v tem zadnjem obdobju, ki je včasih naporno, obkrožen s toliko ljubezni in dobrote, kot si ju ne bi mogel nikdar zamisliti," je še zapisal.