REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Volitve 2018: Proti vrhu se prebijajo nove politične stranke!

Volitve 2018: Proti vrhu se prebijajo nove politične stranke!VIR: TaTrenutek.si

Pretekli teden smo na Insajderju (takrat še TaTrenutek) objavili anketo o načrtih naših bralcev glede glasovanja na prihajajočih državnozborskih volitvah. Bralcem smo ponudili izbiro med trenutnimi parlamentarnimi strankami, kot tudi tistimi, ki so sodelovali na preteklih volitvah, in tistimi, ki so napovedali sodelovanje na letošnjih.

Več kot dva tisoč glasov

Anketo je v tednu dni izpolnilo več kot dva tisoč bralcev, natančneje 2.032 bralca, ki so izbirali med štirinajstimi političnimi strankami. Največ glasov (549 oz. 27 %) so bralci zaupali Slovenski demokratski stranki (SDS). Drugo mesto s 13 % delita Gibanje Zedinjena Slovenija in Slovenska ljudska stranka. Gibanje pod vodstvom Andreja Šiška je prejelo 273 glasov, medtem ko je najstarejša slovenska politična stranka prejela le dva glasova manj – 271.

Največ glasov (549 oz. 27 %) so naši bralci zaupali SDS-u, drugo mesto ali 13 % pa si delita Gibanje Zedinjena Slovenija in Slovenska ljudska stranka.

Sledita novinki med strankami. Medtem ko je Bojan Dobovšek trenutno še (nepovezani) državnozborski poslanec, je njegova Dobra država prejela 188 glasov (oz. 9 %) in je tako najvišje uvrščena stranka. Na petem mestu je Lista Marjana Šarca, ki je širši Sloveniji postal znan med nedavnimi predsedniškimi volitvami; lista je prejela 164 glasov oz. 8 %.

Nova Slovenija – krščanski demokrati, ki imajo trenutno v. d. predsednika Mateja Tonina, je prav tako prejela 8 % oddanih glasov (oz. 115 glasov). Socialni demokrati pod vodstvom Dejana Židana so dobili 75 (4 %), Lista novinarja Bojana Požarja pa 72 glasov (oz. 4 odstotke). 

Manj kot štiri odstotke so prejele naslednje stranke: Levica Luke Mesca in Slovenska nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča Plemenitega sta prejeli isto število glasov - 54 glasov oz. 3 %, Stranka modernega centra Mira Cerarja le dva odstotka (38 glasov), stranka Franca Žnidaršiča Združena levica – Demokratična stranka dela 22 glasov (1 %), in Zeleni Vlada Čuša 20 glasov (1 %). Demokratična stranka upokojencev Slovenije Karla Erjavca je prejela vsega 17 glasov (1 %) in se s tem uvrstila na zadnje mesto. 
120 bralcev (6 %) pa je napovedalo, da se ne bo udeležilo volitev. 

Desno-sredinska vlada?

Po mnenju naših bralcev bi bila naslednja sestava državnega zbora razdeljena med poslance osmih političnih strank (ter dveh predstavnikov narodnih manjšin): SDS, Zedinjena Slovenija, SLS, Dobra država, LMŠ, NSi, SD in Požarjeva lista. Že prve tri stranke, ki so si blizu glede na politični program – SDS, Zedinjena Slovenija in SLS –, bi lahko  same sestavile koalicijsko vlado. Če bi bili dejansko taki rezultati, bi imeli koalicijsko vlado z najmanjšim številom koalicijskim partnerk, šlo pa bi za izrazito desnosredinsko vlado.

Anketa Dela – obrat na levo

Po rezultatih Delove ankete naj bi prvo mesto zasedla Lista Marjana Šarca s 19,5 % oddanih glasov, sledili bi socialni demokrati (13,1 %) in Slovenska demokratska stranka (11,4 %).

Nasprotno pa nedavna anketa časopisa Dela kaže premik bolj na levo. V njihovi anketi, ki so jo izvedli telefonsko med 1. in 6. februarjem, je sodelovalo 1009 oseb. Po njihovih rezultatih naj bi prvo mesto zasedla Lista Marjana Šarca s 19,5 % oddanih glasov, sledili bi Socialni demokrati (13,1 %) in Slovenska demokratska stranka (11,4 %). V parlament bi se po anketi Dela uvrstile še naslednje stranke: SMC (7,8 %), Levica (5,5 %) in NSi (5,3 %). Izven državnega zbora bi ostale: DeSUS (3,5 %), Stranka Alenke Bratušek (1,7 %), Zeleni Slovenije (1,6 %), SNS (1,5 %) in Dobra država (1,5 odstotka).

Med drugimi možnostmi so anketiranci tudi napovedali, da bodo volili nekatero drugo stranko (5,6 %), nobeno izmed naštetih (5,2 %), ne bodo odšli volit (10,5 %) oz. so še neodločeni (6,3 %).  
SDS, ki je v januarski anketi Dela še zasedala prvo mesto med strankami med priljubljenostjo, je padec po mnenju Dela zabeležila po »zaslugi« spornega posojila. Afera je prišla v javnost prav pred izdelavo ankete. 

Čakajoč na ...

Štiri mesece pred volitvami dejansko še ne vemo, katere stranke se bodo udeležile junijskih volitev, tako da je kakršnokoli ugibanje na podlagi rezultatov (obeh) anket, trenutno res zgolj golo špekuliranje brez prave podlage. Je pa očitno, da bo volilna abstinenca precejšnja in da bodo v teh razmerah zelo profitirale stranke z močno strankarsko disciplino. To pa so zlasti DeSUS, SDS in socialni demokrati.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek