Macron prisluhnil korziškim nacionalistom

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je danes v Ajacciu na Korziki sestal s korziškimi nacionalisti in jim obljubil, da bo skušal ugoditi njihovim zahtevam po več avtonomije, a da bo otok ostal "v sklopu francoske republike".

Macronov dvodnevni obisk na Korziki poteka pod budnim očesom javnosti na celini, zlasti zaradi možnosti, da bi se zahteve Korzičanov po več avtonomije kdaj v prihodnosti morda razvile v zahteve po neodvisnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nacionalisti, ki so decembra prevzeli večino v regionalnem parlamentu, sicer zatrjujejo, da nimajo nobenih načrtov po odcepitvi tega sredozemskega otoka od Francije. Vsaj za zdaj.

Macron je obisk na Korziki začel s poklonom Claudu Erignacu, najvišjemu predstavniku države na otoku, ki je bil pred natanko 20 leti umorjen v napadu, ki je šokiral državo. Ko je bil Erignac 6. februarja 1998 z ženo na poti v gledališče, ga je ubil korziški nacionalist Yvan Colonna, ki je bil zaradi tega potem tudi obsojen na dosmrtni zapor.

V nagovoru na slovesnosti v Ajacciu je francoski predsednik dejal, da je bila Korzika s tem umorom omadeževana in da ta atentat "ne bo ne pozabljen ne oproščen". Hkrati je poudaril, da je Korzika, ki je sicer gospodarsko močno odvisna od ostale Francije, "del neomajne francoske republike".

A po drugi strani je Macron obljubil tudi, da bo poskusil otoku "dati prihodnost, h kateri stremi, ne da bi pristal na zahteve, ki bi jo vodile izven sklopa republike", še navaja AFP.

Korziški nacionalisti imajo sicer več zahtev, ki naj bi okrepile samoupravo otoka, od tega, da bi tamkajšnji jezik postal uradni, pa do amnestije Korzičanov, ki so zaprti zaradi nasilja za samostojnost otoka.

Zahteve po neodvisnosti oz. vsaj po več avtonomije so se na Korziki ponovno obudile leta 2014, ko je separatistična Nacionalna fronta za osvoboditev Korzike (FLNC) preklicala prekinitev ognja. Pred tem je Korzika uživala dobrih 15 let premirja po skoraj štirih desetletjih krvavega nasilja, ki je bilo sicer uperjeno predvsem v napade na infrastrukturo.

Atentat na Erignaca je bil nekakšna prelomnica v tem konfliktu. Na ulicah je tedaj proti nasilju protestiralo več deset tisoč Korzičanov.

Zdaj pa se zahteve Korzičanov po več avtonomije znova obujajo. Za razliko od Kataloncev, korziški nacionalisti poudarjajo, da si ne želijo povsem na svoje, ampak hočejo zgolj nekaj več avtonomije. Njihove zahteve je v soboto podkrepila tudi množica več tisoč protestnikov, ki je na ulicah otoka zahtevala "več spoštovanja Korzičanov".

Macron je sicer že med predvolilno kampanjo nakazal, da je pripravljen iti dlje od svojih predhodnikov pri priznavanju posebnosti otoka. Politiko do korziškega vprašanja pa naj bi razkril v sredo v že težko pričakovanem nagovoru v Bastii na severu Korzike, še napoveduje AFP.