Mineva 300 let od smrti nemškega filozofa Gottfrieda Wilhelma Leibniza

Na današnji dan mineva 300 let od smrti nemškega filozofa, matematika, zgodovinarja in politika Gottfrieda Wilhelma Leibniza. Skušal je povezati naravoslovje z vero, razvil je dinamično teorijo gibanja in bil eden od predhodnikov sodobne geologije. V slovenščini so v prevodu Mirka Hribarja dostopni njegovi Izbrani filozofski spisi.

Leibniz se je rodil 21. junija 1646 v Leipzigu, kjer je študiral pravo. Med letoma 1667 in 1676 je bil v službi nadškofa v Mainzu, kasneje je bil dvorni kronist. Leta 1700 je spodbudil ustanovitev Združenja znanosti, predhodnika pruske znanstvene akademije.

Kot filozof je skušal po navedbah v Velikem svetovnem biografskem leksikonu povezati naravoslovje z vero v racionalistično-idealističen sistem: "Namesto atomov je uvedel nespremenljive, individualne in z duhom prežete osnovne enote univerzuma - monade, izvirajoče iz promenade, ki je Bog." Na tej filozofiji je razvil stališča o družbenih, pravnih, zgodovinskih in etičnih vprašanjih.

Kot matematik je neodvisno od Isaaca Newtona obogatil teorijo integralnega in infinitezimalnega računa, kot nadarjen tehnik je leta 1675 izdelal prvi računski stroj s stopenjskimi valji, 1676 je razvil dinamično teorijo gibanja. Ukvarjal se je s temeljnimi problemi topologije in bil eden od predhodnikov sodobne geologije, pisal je tudi zgodovinske razprave, še navaja leksikon.

Posebej dragocena je Leibnitzova korespondenca, ki je bila leta 2008 vpisana v register Spomin sveta (Memory of the World - MOW) organizacije Unesco.

Korespondenca predstavlja izjemno pričevanje o evropski književni republiki na prehodu iz baroka v razsvetljenstvo. Z okrog 15.000 pismi ter 1100 korespondenti zaobjema vsa pomembna področja znanosti in predstavlja temeljni dokument evropske moderne, obenem pa označuje tudi prelomnico v razvoju tehnike in mišljenja tistega časa.

Med njegova glavna dela sodijo Nova fizikalna hipoteza (1671), Razprava o metafiziki (1686), O naravi (1698) ter Novi eseji o človeškem razumu (1765). Umrl je na današnji dan leta 1716 v Hannovru, v starosti 71 let.