Sredi novega programskega obdobja odobrena že več kot polovica sredstev EU

Čeprav vlada pogosto posluša očitke o počasnem črpanju sredstev iz evropskih kohezijskih skladov, pa je Slovenija programsko obdobje 2007-2013 zaključila kot ena najuspešnejših držav EU. A zdaj smo že krepko sredi novega sedemletnega obdobja in tudi tu so številke optimistične. Doslej je bila odobrena že več kot polovica sredstev.

V novem programskem obdobju ima Slovenija na voljo manj evropskih sredstev kot v prejšnjem

Slovenija v obdobju 2014-2020 razpolaga z nekaj manj kot 3,3 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada, potem ko je imela v prejšnjem sedemletnem obdobju za črpanje na voljo 4,1 milijarde evrov. Zmanjšanje zneska je posledica napredka v razvitosti naše države.

Od tega je bilo doslej na področju potrjevanja projektov, programov in javnih razpisov odobrenih 1,7 milijarde evrov, kar predstavlja 57 odstotkov razpoložljivih sredstev. Vrednost sklenjenih pogodb z izvajalci, ki sledijo v naslednjem koraku, je bila sicer za okrog 10 odstotkov nižja od vrednosti odobrenih sredstev, saj je treba izpeljati postopke javnih razpisov oziroma javnih naročil.

"Če bomo nadaljevali v takem tempu, bodo vsa sredstva odobrena do konca leta 2019 ali pa v začetku leta 2020," je pred kratkim v DZ povedala ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Alenka Smerkolj. Projekti pa se bodo seveda lahko izvajali do konca leta 2023.

Med odobrenimi projekti tudi tisti, za katere je zmanjkalo denarja v prejšnjem programskem obdobju

Med večjimi projekti, ki se že izvajajo s pomočjo evropskih sredstev v tej finančni perspektivi, je gradnja avtocestnega odseka Gruškovje - Draženci v znesku 63,5 milijona evrov. Izdanih je bilo tudi vseh 37 odločb o potrditvi lokalnih akcijskih skupin in strategij lokalnega razvoja za obdobje 2014-2020 v vrednosti 79 milijonov evrov.

Med drugim so že bili objavljeni skupni javni razpis ministrstev za izobraževanje in za gospodarstvo s področja strategije pametne specializacije v vrednosti 50 milijonov evrov, kot tudi razpis ministrstva za delo za kompetenčne centre za razvoj kadrov v vrednosti 3,8 milijona evrov in razpis za podporo strateškim razvojno inovacijskim partnerstvom na prioritetnih področjih pametne specializacije v višini skoraj 10,5 milijona evrov.

Poleg tega se izvajajo storitve za brezposelne, druge iskalce zaposlitve in delodajalce v vrednosti 12 milijonov evrov, za trajnostno vključevanje mladih na trg je bilo zagotovljenih nekaj več kot 27 milijonov evrov, tri milijone evrov pa tudi za spodbujanje procesnih izboljšav podjetij v letih 2016-2017.

Med že odobrenimi projekti so tudi okoljski projekti, ki so bili pripravljeni za črpanje sredstev evropske kohezijske politike že pred tremi leti, a je zanje v programskem obdobju 2007-2013 zmanjkalo denarja, kar je povzročilo nemalo nejevolje med župani. Gre za 11 projektov, od katerih so medtem dva združili, doslej pa je bilo izdanih devet odločitev o podpori v znesku 142 milijonov evrov. "Izdali smo vse odločitve, ki so bile v naših rokah," so pojasnili na službi vlade za razvoj.

Premik od vlaganj v zidove k spodbujanju konkurenčnosti

Tudi v novem programskem obdobju se bo sicer lahko največ naložb financiralo iz evropskega sklada za regionalni razvoj, katerega cilj je odpravljanje neravnovesij med regijami. Vendar pa ne bo več vlaganj v t.i. zidove, pač pa v vsebinske projekte z jasno opredeljeno strategijo, konkretnimi cilji in seveda rezultati. Evropskega denarja se torej lahko nadejajo predvsem tisti projekti, ki bodo povečevali konkurenčnost gospodarstva ter zagotovili kakovostna in dolgoročna delovna mesta.

Tako določa tudi strategije EU do leta 2020, ki je prednostno usmerjena v štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest, to so raziskave in inovacije, informacijske in komunikacijske tehnologije, povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. "Naš cilj je jasen. Povečati želimo število delovnih mest, spodbuditi rast in izboljšati kakovost življenja v Evropi," pravijo pri Evropski komisiji.

Novost je tudi, da je Slovenija v novem programskem obdobju razdeljena na dve kohezijski regiji, od katerih manj razviti pripada nekaj več evropskega denarja kot bolj razviti. Za projekte na vzhodu države je od omenjenega zneska predvidenih nekaj manj kot 1,3 milijarde evrov in za projekte na zahodu blizu 855 milijonov evrov, preostanek bosta obe regiji lahko črpali skupaj.

Večji poudarek povratnim virom

Ker je obseg razpoložljivih finančnih sredstev v aktualni finančni perspektivi manjši, je treba na vseh področjih v največji možni meri uporabiti povratne vire. Do leta 2020 bo tako v okviru izvajanja evropske kohezijske politike velik poudarek na t.i. finančnih instrumentih, ki se izvajajo v obliki kreditov, garancij, lastniškega kapitala in podobnega.

Slovenija se je tega izziva lotila z vzpostavitvijo prvega slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti oz. sklada skladov. Vanj se bo steklo del evropskih kohezijskih sredstev, ki se bodo v sodelovanju s finančnimi posredniki dodatno oplemenitila. Upravljala ga bo SID banka, denar pa bo na voljo predvidoma od druge polovice leta 2018 dalje.

V Slovenijo prihaja še zadnjih 200 milijonov evrov iz prejšnjega programskega obdobja

Kot rečeno, Slovenija je bila ena najuspešnejših držav članic pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007-2013. Bila je tudi med osmerico tistih, ki jim je še pred uradnim zaključkom programskega obdobja uspelo povrniti v nacionalni proračun maksimalno kvoto sredstev, to je 95 odstotkov od omenjenih 4,1 milijarde evrov. Preostalih pet odstotkov so v Bruslju zadržali do potrditve vseh zaključnih poročil o izvajanju več kot 6000 uresničenih projektov v tem času.

Medtem so bile vse revizije končane in zdaj je že znano, da bo Slovenija v celoti počrpala vsa evropska sredstva, ki so ji bila na voljo v prejšnjem sedemletnem obdobju. Vlada tako v proračunu za leto 2018 načrtuje tudi priliv v višini 205 milijonov evrov iz skupne evropske blagajne, Smerkoljeva pa pravi, da smo med prvimi državami, ki nam je uspelo zaključiti to zgodbo in ena redkih držav, ki jim bo to uspelo.