nedelja, 19. januar 2025 leto 30 / št. 019
Stoletje samostojnosti Finske, ki je bila dolga stoletja del Švedske in Rusije
Foto: Profimedia
Finska, ki je bila dolga stoletja del Švedsko oziroma Rusije, je svojo samostojnost pridobila pred natanko stoletjem. Vse do leta 1809 je bila šest stoletij del Švedske, nato pa vse do leta 1917 velika vojvodina pod rusko vrhovno oblastjo. Po propadu carske Rusije je finski parlament 6. decembra 1917 razglasil samostojnost države.
Po razglasitvi samostojnosti je v začetku leta 1918 v državi izbruhnila tri mesece dolga državljanska vojna med meščansko belo gardo in revolucionarno rdečo gardo pod vodstvom barona Carla Gustafa Mannerheima. Slavile so meščanske sile, ki so imele podporo nemških sil. Leta 1919 je meščanski tabor razglasil parlamentarno republiko.
Takratna Sovjetska zveza je samostojno Finsko priznala leta 1918, a si je vedno poskušala pridobiti vpliv nanjo. V dveh sovjetsko-finskih vojnah med letoma 1939 in 1944 je Finska izgubila velik del ozemlja. Takrat so številni ljudje - okoli 350.000 do 400.000 - zbežali z zasedenih območij.
V nasprotju z nekaterimi drugimi vzhodnoevropskimi državami sovjetska Rdeča armada po koncu druge svetovne vojne ni zasedla Finske, je pa država zaradi vojnih reparacij, ki so ji jih naložili po koncu druge svetovne vojne, postala gospodarsko in politično odvisna od takratne Sovjetske zveze.
Človeške in ozemeljske finske izgube na račun Sovjetske zveze so še vedno del kolektivne zavesti Fincev. Eden od njihovih starih rekov je: "Z vzhoda ne pride nič dobrega, samo sonce," poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Danes za Finsko Rusija ni dejanska grožnja. Nanjo raje gledajo kot na velikega soseda, na katerega je vendarle treba biti pozoren in s katerim imajo skupno zgodovino, ki ni bila vedno lahka," je ocenila strokovnjakinja za nordijske države s francoskega inštituta za mednarodne odnose (IFRI) Barbara Kunz.
Po razpadu Varšavskega pakta leta 1991 je Finska začela za vstop v Evropsko unijo. Članica povezave je postala 1. januarja 1995. Leta 2002 je prevzela tudi evropsko skupno valuto, evro, ni pa članica zveze Nato.
Finsko obračanje proti Zahodu je bilo pogosto povod za napetosti med Moskvo in Zahodom. Finsko-ruski odnosi so bili na preizkušnji tudi, ko si je Rusija leta 2014 priključila ukrajinski polotok Krim in okrepila svojo vojaško dejavnost na območju Baltika. Finska retorika glede Rusije, ki je njen peti trgovinski partner, še naprej ostaja previdna.
"Pripravljeni smo, da se branimo, a pri tem ne ugibamo, iz katere države, bi lahko prišla grožnja. Gre za dve samostojni državi in druga od druge ne prosimo za dovoljenje, preden sprejmemo strateške odločitve," je glede odnosov med Rusijo in Finsko za AFP dejal finski zunanji minister Timo Soini.
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je bil julija letos na obisku na Finskem, je takrat na srečanju s finskim predsednikom Saulijem Niinistom pohvalil kakovost političnega dialoga med sosednjima državama.
Finska meja z Rusijo je hkrati najdaljša meja EU z Rusijo in je dolga približno 1340 kilometrov.
"Smo del Zahoda in potrebujemo zahodne sile, da stabilizirajo razmere v smislu Rusije," je za AFP ocenil vodja instituta Aleksanteri, centra za ruske in vzhodneevropske študije Markku Kivinen.
