Odkrito iz mestnega sveta: MOL bi morala bolj nadzirati upravitelje stavb

Na mestne svetnike Mestne občine Ljubljana smo se obrnili s prošnjo za komentar, kako gledajo na upravitelje večstanovanjskih in poslovnih zgradb ter če so bili v času svojega mandata seznanjeni s težavami strank z upravitelji.

Denis Striković (samostojni svetnik)

Janez Žagar (SLS)

V ljubljanskem odboru Slovenske ljudske stranke (SLS) menimo, da s spremembami zakonodaje ne bomo rešili bistva problema. V največ primerih oškodovanj s strani upraviteljev večstanovanjskih stavb gre namreč za dejanja, ki so kazniva in pregonljiva brez kakršnihkoli sprememb zakonodaje. Bistven problem je v tem, da v Sloveniji pravna država ne deluje kot bi morala. Slovensko sodstvo (in drugi ustrezni organi) bi moralo na primerne denarne in zaporne kazni obsoditi le nekaj goljufivih upravljalcev, pa bi se število zlorab hitro znižalo. Zelo pomembna je tudi ozaveščenost stanovalcev samih. Znani so primerii, ko so ozaveščeni posamezniki poskrbeli, da so bili iz blokov izgnani upravljalci, ki so zaračunavali nerealne cene (tudi za neopravljene storitve). Morda MOL premalo stori prav na področju ozaveščanja stanovalcev, kakšne so njihove pravice in dolžnosti. Kljub temu, da občina nima veliko pristojnosti, da bi nadzorovala goljufive upravljavce, pa bi vendarle lahko uvedla podeljevanje (navideznih) licenc za dobrega upravljavca.

Če me spomin ne vara, sem bil kot mestni svetnik SLS s strani občanov doslej obveščen le o zlorabah in nadlegovanju, ki so ga stanovalci večstanovanjskih stavb deležni s strani Mestne občine Ljubljana (razumljivo je, da se občani na mestne svetnike v prvi vrsti obračajo s problemi, za katere menijo, da mestni svetniki lahko nanje vplivamo). Pretežno se pritožujejo nad posegi ljubljanskih oblasti nad zemljiško lastništvo, urejenost okolice in še posebej varnost javnih površin (npr. neustrezno obrezovanje drevesnih krošenj – medijsko odmeven padec drevesa v središču stare Ljubljane se lahko zaradi malomarnosti občine z resnimi posledicami kadarkoli ponovi kjerkoli v Ljubljani).

Kljub temu, da občina nima veliko pristojnosti, da bi nadzorovala goljufive upravljavce, pa bi vendarle lahko uvedla podeljevanje navideznih licenc (morda certifikat) za dobrega upravljavca. S primernimi kriteriji bi tako lahko lastnikom in stanovalcem večstanovanjskih stavb ponudila možnost, da se odločijo med upravljavci, ki spoštujejo najosnovnejša pravila igre. Takoj, ko bi eden izmed njih prekršil zastavljene pogoje, bi ga iz te skupine izločili. Žal trenutna občinska oblast Liste Zorana Jankovića, DeSus in SD tovrstne prakse ne izvaja. V SLS obljubljamo, da se bomo teh standardov držali. Spodbujanje enakih pravil za vse – zaračunaj le opravljene storitve, v skladu z dogovorom – je v bistvu vse, kar lahko pričakujemo od MOL. Za vse malverzacije na tem področju, bi pri nepremičninah v lasti MOL, morala najprej odgovarjati ljubljanska občina in tisti, ki jo vodijo.

Nataša Sukič (Levica)

Upravitelji večstanovanjskih stavb so praviloma zasebne družbe, katerih osnovni namen je isti kot ga zasledujejo drugi gospodarski subjekti na trgu- maksimizacija dobička in minimizacija stroškov. Običajno to pomeni, da ne glede na veljavno zakonodajno ureditev področja, upravniki poskušajo dobiti upraviteljske pravice nad čim večjim številom večstanovanjskih objektov, velikokrat tudi s ponujanjem dumpinških cen. 

Storitve, ki so jih posledično deležni lastniki oziroma najemniki stanovanj, običajno potem ne dosegajo željene kakovosti in tudi ekonomičnosti. Inšpekcijski nadzor področja je pomanjkljiv, nenazadnje tudi nima kapacitet za zadovoljivo nadzorovanje področja. V praksi to pomeni, da imajo največji vpliv prav upravniki, posledično pa pogosto pride do visokih cen in slabe kakovosti storitev. Nadzorna funkcija je tako običajno prepuščena kar skupnosti stanovalcev, ter njihovi zmožnosti samoorganiziranja, količine časa in energije, ki ga lahko temu vprašanju posvetijo, seveda pa tudi potrebnega upravnega in zakonodajnega znanja, ki ga pri tovrstnem bdenju nad delom upravnikov potrebujejo. 

Tovrstna naloga je v primeru lastniških večstanovanjskih stavb praviloma lažje izvedljiva, saj gre za neposredni interes lastnikov, da so deležni najboljše storitve. Nasprotno običajno velja, ko so stanovalci večinsko podnajemniki, še toliko bolj, če je najemodajalec javni sklad, na primer JSS MOL. V tem primeru je interes pa tudi zmožnost učinkovitega nadzora bistveno manjša, upravniki pa si lahko v tovrstnih primerih lahko tako privoščijo več. Vsekakor bi moral MOL na tem področju okrepiti nadzorno funkcijo in poskrbeti, da upravniki učinkovito, ažurno in v zadovoljstvo uporabnikov skrbijo za njegove nepremičnine. 

Anton Kastelic (samostojni svetnik)

Moje mišljenje je, da je zakonodaja slaba saj dovoljuje razne mahinacije in zlorabe.
Kot  mestni svetnik NE, bil pa sem seznanjen  kot dolgoletni predsednik delavnih invalidov.
Direktor stanovanjskega sklada MOL Sašo Rink je pravnik in po mojem prepričanju dosledno upošteva zakonodajo.