Pentagon: Uničenje severnokorejskega jedrskega orožja je mogoče samo s kopensko ofenzivo

Po ocenah ameriškega obrambnega ministrstva je uničenje severnokorejskega jedrskega orožja, kar je cilj politike ZDA, mogoče samo z kopensko ofenzivo, kjer pa bi bilo uničenje ogromno. 

Po govoru Donalda Trumpa, ki je med svojo azijsko turnejo z najbolj ostrimi izjavami doslej opisal slabo stanje v Severni Koreji in državo označil kot primer "fašizma" in "diktature", ki je "pekel na zemlji" in zelo daleč od idealov prvih severnokorejskih voditeljev, je uradni Pjongjang odgovoril na pričakovan način - z novimi žaljivkami na račun ameriškega predsednika. 

Severnokorejski predstavniki so v pogovoru za televizijo CNN dejali, da "jim je vseeno, kaj je izbljuval nori pes", ker so od ameriškega predsednika "slišali že dovolj." Z ZDA se tudi ne nameravajo pogajati tako dolgo, dokler njihov jedrski program ne bo popolnoma dokončan. 

Ameriški predsednik je medtem prispel na obisk v Kitajsko, kjer bo Severna Koreja ena od prioritetnih tem pogovorov s predsenikom Xi Jinpingom, najpomembnejšim voditeljem Kitajske po Mao Ce Tungu. 

Kopenska ofenziva je edina možnost

Po vseh opozorilih ameriškega predsednika, izrečenih Severni Koreji v zadnjem času, pa je posebno pozornost izzvala tudi ocena Pentagona o tem, kako bi bilo mogoče res "dokončno" rešiti vprašanje severnokorejskega jedrskega programa. V Pentagonu so namreč potrdili da bi bila "kopenska invazija" edini način, da ZDA v celoti odkrijejo in uničijo severnokorejski jedrski potencial. Pentagon je to svojo oceno podal na zahtevo kongresnikov, ki so želeli izvedeti, koliko bi bilo žrtev v primeru različnih scenarijev konflikta s Severno Korejo. 

Pismo kontraadmirala Michaela J. Dumonta iz generalštaba ameriške vojske je zakonodajnim telesom preneslo oceno, da bi bil zaupni "brifing" najboljše mesto za podrobno razpravo o sposobnosti ZDA in zaveznikov, da Severni Koreji preprečijo "možnost odgovora z jedrskim orožjem ter odstranijo severnokorejske jedrske izstrelke, ki se nahajajo v globoko zakopanih podzemeljskih  lokacijah." Istočasno pa je bila podana tudi ocena o kopenski ofenzivi kot edini možnosti za odstranitev jedrske grožnje iz Severne Koreje. 

V soboto je namreč 15 kongresnikov ocenilo, da ukrepe potrebne za uničenje severnokorejskega jedrskega potenciala ocenjujejo kot "globoko vznemirljive" in pozvalo ameriškega predsednika, da preneha podajati  "neodgovorne" izjave glede napete situacije v Severni Koreji. Eden od kongresnikov je za časnik Washington Post ocenil, da je "pomembno, da ljudje razumejo, kako bi bila videti vojna s Severno Korejo. Dejal je tudi, da bi med okoli 300 000 ljudmi, ki bi umrli v prvih dnevih vojne, bilo tudi več kot 100 000 Američanov. 

"Evropa ni naša tarča"

Vse to je vznemirilo tudi Evropo, predvsem zato, ker se tudi evropske države že nahajajo v dosegu severnokorejskih jedrskih balističnih (ICBN) raket. Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je namreč prejšnji teden za japonski časnik Yomiuri Shimbun dejal, da je "tudi Evropa vstopila v severnokorejski radij dosega raket" in da so "NATO članice zato že v nevarnosti." Severnokorejsi časnik Rodong Shinmun, ki je pod nadzorom vladajoče oligarhije v Severni Koreji pa je zapisal, da so te ocene "napačne in zavajajoče", ker kljub dejstvu, da so evropske države res v dosegu njihovih raket, Severna Koreja nima namena, da bi napadla katerokoli evropsko državo.

"Balistične rakete Demokratične ljudske republike Koreje (DLRK) so tukaj zato samo za omejevanje ameriške vojne histerije in zagotavljanja miru na korejskem polotoku in v regiji", piše v članku, objavljenem na strani severnokorejske tiskovne agencije KCNA, kjer se opozarja, da te rakete  "ne ogrožajo Evrope in sveta." "DLRK ni edina država na svetu, ki ima medcelinske rakete. Če bi bilo to kar trdi Stoltenberg res, potem bi vse države z medcelinskimi raketami predstavljale nevarnost za Evropo, saj je Evropa tudi v njihovem dosegu," ocenjuje KCNA.

Ameriški predsednik medtem nadaljuje svojo toplo-hladno politiko; čeprav zaradi slabega vremena ni obiskal demilitarizirane cone med severno in južno Korejo, je imel v glavnem mestu Južne Koreje oster govor zoper Severno Korejo, kmalu zatem pa je severnogorejskega voditelja Kim Jong Una pozval k "sporazumu."  Tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je zunanjepolitična sporočila ameriškega predsednika zato že označil za "nepredvidljva."

Še ostrejši je bil nekdanji zunanji minister ZDA John Kerry, ki je ameriškega predsednika obtožil, da je "prestopil črto" s svojimi grožnjami, da bo uničil Severno Korejo. Kerry je dejal, da bi Trumpova retorika lahko privedla do situacije, ko se bo ameriški predsednik "sam 'zatvital' ali z žalitvami sebe samega spravil v položaj, ko se lahko nekaj zgodi." Ob tem Trump po oceni nekdanjega državnega sekretarja ZDA daje "Severni Koreji razlog, da pravi, 'hej, mi res rabimo bombo, kajti če je ne bomo imeli, potem se ne bomo mogli braniti in oni bodo prišli po nas," je John Kerry dejal v pogovoru za CNN.