Poraba mineralnih gnojil v Sloveniji upada

Lani so kmetje z mineralnimi gnojili pognojili manj zemljišč. Glavni del rastlinskih makrohranil iz mineralnih gnojil je bil uporabljen za gnojenje poljščin (72 odstotkov) ter trajnih travnikov in pašnikov (23 odstotkov). S temi gnojili so pognojili polovico vseh kmetijskih zemljišč v uporabi oz. 10 odstotkov manj kot v letu 2014.

V manjšem obsegu so bile s temi gnojili gnojene vse kategorije kmetijskih zemljišč v uporabi, kažejo podatki statističnega urada, v katerih primerjajo podatke za leti 2016 in 2014.

Na podlagi podatkov, pridobljenih v statističnem raziskovanju o porabi mineralnih gnojil po kmetijskih kulturah, so ocenili, da je bilo lani pri kmetijski pridelavi porabljenih 20.585 ton dušikovega rastlinskega hranila, 7972 ton fosforjevega rastlinskega hranila (P2O5) in 9756 ton kalijevega rastlinskega hranila (K2O). V primerjavi z letom 2014 je bila poraba dušika manjša za osem odstotkov, poraba fosforjevega za 12 odstotkov in poraba kalijevega za devet odstotkov, skupna poraba vseh treh rastlinskih makrohranil pa manjša za devet odstotkov.

Statistiki ocenjujejo, da je bilo v Sloveniji lani povprečno na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi porabljenih okoli 80 kilogramov rastlinskih makrohranil ali za osem odstotkov manj kot v letu 2014. Intenziteta gnojenja na kmetijskih zemljiščih, ki so bila gnojena z mineralnimi gnojili, pa je ostala skoraj enaka kot pred dvema letoma.

Z dušikom iz mineralnih gnojil so se v povprečju najintenzivneje gnojile površine s hmeljem, oljno ogrščico, pšenico, silažno koruzo in koruzo za zrnje, zelenjadnicami in krompirjem. Precej manj intenzivno so se gnojili trajni nasadi in trajni travniki in pašniki. Povprečna poraba dušika na hektar se je na vseh njivah, pognojenih z mineralnimi gnojili, v letu 2016 glede na leto 2014 povečala za nekaj manj kot dva odstotka, na trajnih nasadih je upadla za okoli 14 odstotkov, na trajnih travnikih in pašnikih pa je ostala enaka intenziteti gnojenja iz leta 2014.

Povprečna intenziteta gnojenja z dušikom je bila po izračunih državnih statistikov v letu 2016 na vseh glavnih kategorijah kmetijskih zemljišč v uporabi manjša kot v letu 2014. Najizraziteje se je zmanjšala na trajnih nasadih (za 19 odstotkov), sledili so trajni travniki in pašniki (za 12 odstotkov) in njive (za pet odstotkov).

Ob tem menijo, da so se trajni nasadi gnojili z rastlinskimi makrohranili iz mineralnih gnojil v manjšem obsegu kot v letu 2014 zaradi spomladanske pozebe. Poleg tega pa se v vinogradih, sadovnjakih in oljčnikih porabi manj rastlinskih hranil tudi zaradi čedalje pogostejše uporabe foliarnih gnojil.

Statistiki ocenjujejo, da so tudi v letu 2016 okoli 78 odstotkov vseh rastlinskih makrohranil iz mineralnih gnojil porabili v kohezijski regiji vzhodna Slovenija. Tu so v povprečju intenzivneje gnojili z dušikom pridelke na njivah ter travinje na trajnih travnikih in pašnikih, v kohezijski regiji zahodna Slovenija pa so enaka kmetijska zemljišča intenzivneje gnojili s fosforjevim rastlinskim hranilom.