Strokovnjaka: Uresničitev turistične strategije zahtevna, a mogoča

Slovenija je dobila novo strategijo trajnostne rasti turizma za obdobje 2017-2021. Po vrsti strategij, ki so ostale mrtva črka na papirju, je tudi glede uresničevanja te precej dvomov, hkrati pa upanja, da z njo država vendarle doseže želeni preboj. Strokovnjaka se strinjata, da bo za implementacijo potrebno trdo delo vseh ključnih deležnikov.

Za trajnostno rast turizma Slovenija potrebuje angažirano in odgovorno turistično politiko, ki se mora tudi uresničiti, je poudarila Tanja Mihalič, vodja projekta priprave predloga strategije ter predavateljica na ljubljanski ekonomski fakulteti.

"Strategija ima definirane ukrepe in tudi terminski plan, kjer smo tehnično prikazali, kdaj se mora katera aktivnost začeti, da bodo načrti uresničeni do leta 2021 oziroma 2025. Vendar pa avtorji strategije za zagotavljanje uresničevanja terminskega plana nimamo nobene pristojnosti ali moči," je pojasnila sogovornica.

Cilje v strategiji je sicer določil naročnik, torej ministrstvo za gospodarstvo. Iz tega dejstva izhaja tudi velik del pomislekov in očitkov strokovne javnosti, saj mnoge skrbi, da je bilo ministrstvo preveč ambiciozno oziroma vizionarsko. Mihaličeva priznava, da sta plan ukrepov in terminski plan precej zahtevna, a zagotavlja, da je pod opredeljenimi pogoji strategija izvedljiva.

Sogovornica je sicer opozorila, da na vladnem parketu pogosto zmanjka potrebne pozornosti za razvoj turizma. "Turizem izpodrinejo v očeh vsakodnevne politike pomembnejši projekti, na kar nas že vrsto let opozarja tudi Svetovni gospodarski forum, ki ocenjuje učinkovitost turističnih politik držav. Vemo tudi, da vstopamo v čas volitev in se pozornost vlade utegne razpršiti tudi na tekoče volilne napore," je bila realna.

Priznala je, da je večina akterjev slovenskega turizma na strateških usklajevalnih delavnicah glede uresničevanja strategije izrazila dvom. "Na tihem pa vsi upamo, da se bo enkrat zgodil preboj in bo Slovenija turizmu posvetila potrebno turistično-politično pozornost," je še poudarila.

Največji izziv pri uresničevanju strategije bo po njenem zagotoviti izboljšanje ekonomske trajnosti in ostati oz. postati resnično zelena turistična destinacija v vseh pogledih trajnosti. "Ukrepi in vzvodi v predlagani strategiji so, če jih le hočemo odgovorno in celovito implementirati," je prepričana.

Prevladuje (za)upanje

V strategiji postavljeni cilji se smiselno nanašajo na odpravo slabosti v trenutnem sistemu turizma ter na izkoriščanje prednosti in priložnosti, ki jih ima Slovenija. A medtem ko je predviden obseg razvojnega napredka in aktivnosti še kako primeren, je hkrati tudi ključna slabost tega dokumenta, je za STA komentiral predstojnik katedre za trajnostni razvoj destinacij na portoroški fakulteti za turistične študije Turistica Emil Juvan.

"Dokument načrtuje kar tri oz. pet krovnih izzivov, 40 ključnih slabostih na osmih področjih, pet potencialov, šest razvojnih ciljev. Slednje se združi v kar 64 aktivnosti v okviru 32 politik oziroma ukrepov - iz akcijskega načrta izhaja sedem politik, 39 ukrepov in 74 aktivnosti. Te je potrebno izvesti v približno 1800 dneh od trenutka sprejema strategije," je izpostavil Juvan. Glede na dosedanji tempo razvoja in sprejemanja ter sledenja strateškim spremembam na področju turizma se to zdi nemogoče.

Uspeh strategije je odvisen od sredstev, ki so na voljo izvajalcu, in podpore vseh partnerjev na področju turizma. Stroka se tako sprašuje, ali ima gospodarsko ministrstvo na razpolago dovolj kadrov, finančnih sredstev oziroma njihovih virov ter splošne podpore za dosego vseh zastavljenih ciljev.

"V tem pogledu bi morda bilo bolje, da bi se del ciljev in aktivnosti strategije razdelil na kratkoročne, del na srednjeročne in del na dolgoročne in bi se temu primerno opredelili viri, ki jih za implementacijo potrebujemo takoj, v roku pet let in pozneje. To bi gotovo bilo pomembno zagotovilo, da ta strateški dokument ne bo spet še en dokument, ki bo romal v predal," je navedel Juvan.

A kljub zahtevnosti naloge, ki je pred slovenskim turizmom, sogovornik verjame v strategijo in upa na čim večjo stopnjo njene uresničitve. Izpostavlja v strategiji predvidene aktivnosti, ki naj bi sproti ustvarjale vire za njeno realizacijo. Upoštevajoč rast ugleda in pomena turizma v slovenskem gospodarskem in družbenem prostoru pa gre sklepati tudi, da obstaja velik interes pri vseh partnerjih za sistemsko profesionalizacijo te panoge.

Z implementacijo strategije bomo zagotovo zaprli številne razkorake med ambicijami in dejansko doseženimi pozitivnimi prispevki turizma v Sloveniji, je prepričan sogovornik. Pozitivna popotnica pa je tudi aktualna rast turističnega obiska v Sloveniji. "Turisti namreč predstavljajo ključni indikator razvoja turizma in prispevajo ne le pozitivne ekonomske učinke, pač pa tudi dvigujejo pozitivno razpoloženje med gospodarstvom in družbo, kar je pomembno za razvoj in realizacijo razvojnih ukrepov in načrtov," je dodal.

Ključni za realizacijo strategije so po njegovem doslednost izvajalca implementacije, zagotavljanje stalne in kontinuirane podpore ključnih deležnikov in sprotna evalvacija učinkov izvedenih ukrepov.