Avtocestni priključek Šmarje-Sap uradno odprt

Dars je danes uradno odprl priključek Šmarje-Sap na odseku med Ljubljano in Grosupljem na dolenjski avtocesti. Pričakujejo, da bodo s tem med drugim razbremenili promet skozi Škofljico in Lavrico. Promet po novem priključku bo predvidoma stekel v večernih urah.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je v nagovoru ob odprtju izpostavil pomen slovenskih avtocest in hitrih cest, ki po njegovih besedah danes prevzemajo skoraj polovico celotnega prometa v državi, povezujejo slovenski in evropski prostor, odpirajo vrata prostemu, hitremu in varnemu pretoku prometa, povezujejo kraje in ljudi, uporabnikom pa omogočajo sodobno mobilnost in večjo prometno varnost.

Kot je dejal, je avtocestni križ praktično zgrajen, zdaj pa ga je treba kakovostno vzdrževati, obnavljati in dograjevati na mestih, kjer so meje zmogljivosti praktično že dosežene. Zato moramo imeti pred sabo potrebe za naslednja desetletja, je poudaril.

Novoodprti priključek je izpostavil tudi kot primer dobrega dela trenutne vlade, ki "zna infrastrukturne projekte voditi v okviru načrtovanih vrednosti in rokov ter transparentno".

Po besedah predsednika uprave Darsa Tomaža Vidica je Dars leta 2014 v investicijskem programu vrednost celotnega projekta ocenil na 7,9 milijona evrov brez DDV, pri čemer je delež gradbenih del predstavljal 6,6 milijona evrov brez DDV. Pozneje je uspel z razpisom za oddajo del ocenjeno vrednost gradbenih del znižati za 47 odstotkov.

20171012-00811294.jpg

Pogodbo je sklenil z novomeško družbo CGP kot izvajalcem del in občino Grosuplje kot sofinancerko. Vrednost pogodbenih del tako znaša 3,5 milijona evrov brez DDV.

Župan občine Grosuplje Peter Verlič je dejal, da je res, da je bila avtocesta skozi naselje Šmarje-Sap zgrajena že pred 25 leti, vključno s priključkom, vendar pa ta priključek ni omogočal, da bi se krajani lahko vključili na avtocesto, ko bi bili namenjeni proti glavnemu mestu, ali to zapustili, ko bi prihajali iz smeri Ljubljane.

"Po 25 letih se je ta želja le uresničila. Iz Šmarje-Sapa lahko zdaj dostopamo tako proti Ljubljani kot proti Grosuplju. Poleg tega pa se je v sklopu izgradnje polnega priključka uredilo tudi dve novi krožišči, pločnik s cestno razsvetljavo in dve novi avtobusni postajališči," je povedal Verlič. Ob tem je poudaril, da ta priključek "ni obvoznica Škofljica", temveč "samo en kamenček v mozaiku reševanja prometnih težav celotne regije".

S tem, da priključek ni nadomestek za obvoznico mimo Škofljice, se je danes strinjal tudi Gašperšič, ki pa je opozoril, da projekta obvoznice zaradi okoljevarstvenih vidikov - trasa načrtovane obvoznice poteka tudi po zaščitenem Ljubljanskem barju - ni mogoče izpeljati tako hitro, kot bi si želeli.

Uporabniki bodo avtocesto odslej lahko zapustili prek priključka Šmarje-Sap tudi iz smeri Ljubljane, za smer proti glavnemu mestu pa bodo na avtocesto lahko dostopali tudi iz smeri Škofljice in Kočevja.

Ob sklenitvi pogodbe junija lani so na Darsu ocenili, da bi bil priključek lahko zgrajen do septembra, a je po poročanju medijev zaradi zakasnitve pri pridobivanju soglasja za zaporo nadvoza nad avtocesto prišlo do zamude.

Kot je v soboto poročalo Delo, so občutki domačinov ob odprtju sicer mešani. Nekateri se bojijo velike prometne obremenjenosti in zastojev, kar so na grosupeljski občini zavrnili kot nepotrebne skrbi.

Celovito reševanje prometne povezanosti te regije s prestolnico sicer poleg izgradnje priključka Šmarje-Sap predvideva še ureditev Dolenjske ceste v štiripasovnico, usposobitev železniške povezave od Kočevja do Ljubljane in dodatno omogočanje koriščenja javnega potniškega prometa prek vzpostavitve sistema P+R, kar je danes znova potrdil tudi Gašperšič.

Prvo etapo širitve Dolenjske ceste so zaključili lani s širitvijo od Rudnika do Lavrice, sledi še širitev do Škofljice. Lavričani so zaradi nasprotovanja tem načrtom nedavno zbrali 622 podpisov ter jih posredovali Gašperšiču in predsedniku nadzornega sveta Družbe za razvoj infrastrukture Damirju Topolku.

Prepričani so namreč, da je nevzdržno stanje na Dolenjski cesti treba urediti na sodoben, trajnosten način, ki izhaja iz veljavnih dokumentov slovenske prometne politike in prometnih smernic EU. Med drugim nasprotujejo zmanjšanju površin za pešce in kolesarje.