Dva dni pred ameriškimi volitvami predsedniška tekma med Trumpom in Clintonovo tesnejša

V torek se bo končala več kot leto dni trajajoča volilna kampanja v ZDA in velika večina volivcev si bo oddahnila, čeprav se bodo razburjenja šele začela ne glede na to, ali bo zmagal predsedniški kandidat republikancev Donald Trump ali demokratka Hillary Clinton, ki ji še vedno kaže bolje kot nasprotniku.

Od zadnjega televizijskega soočenja s Clintonovo v Las Vegasu, ko je Trump dejal, da volilnega izida morda ne bo priznal in je okrepil kampanjo proti celotnemu volilnemu sistemu lastne države, češ da je igra prirejena v korist demokratke, je prišlo na dan veliko novih informacij.

Na vrhu seznama tako imenovanih oktobrskih presenečenj je zagotovo najava direktorja FBI Jamesa Comeyja, da nadaljujejo preiskavo elektronske pošte Clintonove, ker so jo našli še na računalniku nekdanjega demokratskega kongresnika iz New Yorka Anthonyja Weinerja, sicer soproga tesne sodelavke Clintonove Hume Abedin.

Demokrati so Comeyja od julija naprej, ko ni predlagal kazenske ovadbe Clintonove zaradi uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta, zagovarjali pred napadi republikancev in ga hvalili. Republikanci na čelu s Trumpom so ga napadali in kandidat je začel svojo kampanjo o nameščeni igri.

Potem ko je konec oktobra naznanil širitev preiskave, se je scenarij obrnil na glavo in za Trumpa naenkrat igra ni več prirejena v korist demokratke, panični levičarji pa udrihajo ne le čez FBI, ampak tudi medije, ki spet menda ne opravljajo svojega dela. Trump z napadi na medije nadaljuje, ker se mu to zdi imenitno.

Na pomoč mu je malce z enim govorom v Pensilvaniji priskočila tudi soproga Melania Trump, ki pa je spet padla v težave. Zaradi tega ker je napovedala boj proti nasilnežem na družbenih medijih in ameriški komentatorji jo sprašujejo, ali je že kdaj srečala svojega moža, ki ne dela drugega, kot pa nesramno udriha čez vse, ki so se mu zamerili na teh istih družbenih medijih.

Tiskovna agencija AP je potem tudi odkrila, da gospa Trump morda le ni docela upoštevala ameriške zakonodaje glede priseljevanja, ker naj bi za nekaj tednov dela kot fotomodel leta 1996 dobila več kot 20.000 dolarjev, še preden je dobila dovoljenje za delo in bivanje v ZDA.

Trumpova soproga se je skozi kampanjo večinoma izogibala pogovorom z ameriškimi mediji, slovenske pa je povsem ignorirala. Slovenija je v kontekstu volitev v ZDA omenjena kot zanimivo okolje, iz katerega je prišla Trumpova tretja žena s prisrčnim naglasom, uglajenim nastopom in lepoto.

Ker se Trumpov zaostanek v anketah zmanjšuje, je manj kritik neobstoječih volilnih prevar, kandidat pa je v zadnjih dneh pred volitvami presenetljivo discipliniran in napada le še Clintonovo, ne pa tudi žensk, ki ga obtožujejo spolnih napadov ali pa niso po njegovem okusu glede telesne teže oziroma videza.

Ankete se sicer ožijo, ampak osnove ostajajo enake. Trumpa večinoma podpirajo beli moški, Clintonovo ženske in moški vseh drugih barv, osnovno vprašanje pa ostaja, kdo bo na volišča spravil več svojih privržencev. Comey je demokrate malce predramil, obenem pa vlil več upanja republikancem, ki pa jih je še vedno manj kot demokratov.

Trump je boj za osvojitev republikanske nominacije začel s trditvijo, da so nezakoniti priseljenci iz Mehike posiljevalci in zločinci, kar je spravilo v obup republikanske stratege, ki si že vse od predsednika Georga Busha mlajšega dalje prizadevajo pridobiti na svojo stran vse bolj pomembno latinskoameriško volilno telo.

Z žaljenjem priseljencev, muslimanov, žensk ter poklicnih politikov je Trump zadel v polno pri republikanskih volivcih, ki so ga navdušeno ponesli do strankarske nominacije.

Politični strategi so predvidevali, demokrati pa so se bali, da bo med splošno kampanjo proti Clintonovi spremenil pristop.

A se to ni zgodilo, Trump je ostal Trump, kar je pokazal na televizijskih soočenjih. Septembra je na dan prišel še videoposnetek, v katerem se hvali s spolnimi napadi na ženske, nakar so se začele javljati domnevne žrtve. Demokrati so si oddahnili, republikanska stranka pa je padla v največjo krizo od ustanovitve. Vse do konca oktobra, ko je na oder skočil Comey.

Ankete sedaj kažejo, da Trump lahko celo zmaga, vendar ima še vedno veliko daljšo pot do osvojitve 270 od skupaj 538 elektorskih glasov, ki jih kandidati osvajajo z zmagami po zveznih državah, katerih število elektorskih glasov je odvisno od števila prebivalstva. Vsaka jih ima najmanj tri, ker ima vsaka država dva senatorja in potem še glede na število prebivalstva ustrezno število članov predstavniškega doma. Nekaj z malo prebivalcev jih ima le po enega.

Clintonovi se glede na ankete obeta tam od 240 pa do skoraj 300 elektorskih glasov, Trump pa komajda zleze do 270 tudi v primeru, če mu uspe osvojiti vse države, ki spadajo med "bojne", ker v njih izid ni že vnaprej znan.

Še vedno kaže, da bodo ZDA januarja 2017 dobile prvo predsednico v svoji zgodovini, nekdanjo prvo damo, senatorko in državno sekretarko Hillary Clinton, ki pa ji ne bo mehko postlano, saj republikanci obljubljajo ne le nadaljevanje starih in uvajanje novih preiskav, ampak tudi kar že takoj postopek za odstavitev ali impeachment.

Na splošnih volitvah bodo Američani poleg novega predsednika ZDA volili tudi vseh 435 članov predstavniškega doma in tretjino članov senata.

V predstavniškem domu zveznega kongresa je republikanska večina najbrž prevelika za spremembo oblasti. Republikanci imajo 247 sedežev, demokrati 188. Projekcije kažejo na morebitno zamenjavo od deset do 15 sedežev.

Drugače pa je v tekmi za večino v senatu, ki potrjuje mednarodne pogodbe ter kandidate za vladne in sodne položaje. Tu bo demokratska večina skoraj nujna, če bo Clintonova želela imenovati ustreznega kandidata na vrhovno sodišče.

Republikanci imajo zdaj v senatu 54 sedežev, demokrati 44, dva pa sta formalno neodvisna, čeprav je eden od teh dveh Bernard Sanders tekmoval za predsedniško nominacijo demokratske stranke. Oba glasujeta z demokrati, ki morajo za čisti prevzem večine republikancem ukrasti pet sedežev.

Projekcije trenutno kažejo na povolilno razdelitev sedežev 50 proti 50, pri čemer bi odločilni glas večine prispeval podpredsednik ZDA. Če zmaga Clintonova, bo to Tim Kaine, če zmaga Trump, bo Mike Pence.

Poleg številnih lokalnih volitev za župane ali državne kongrese bodo potekale tudi volitve za guvernerje 12 od skupaj 50 zveznih držav. Republikanci imajo trenutno 31 guvernerskih položajev, eden je neodvisen, demokrati pa jih imajo 18.

Volilne projekcije kažejo, da lahko demokrati v najboljšem primeru republikancem odvzamejo en guvernerski položaj. Guvernerski položaji so skupaj z večino v državnih kongresih na zvezni ravni pomembni, ker ima vladajoča stranka v rokah škarje in platno pri risanju zveznih volilnih okrožij.

Potekale bodo tudi volitve v državne kongrese, mestne svete, za župane in številni referendumi. O legalizaicji medicinske marihuane bodo volili v Severni Dakoti, Arkansasu in Floridi, o legalizaciji rekreacijske pa v Nevadi, Arizoni, Kaliforniji, Mainu in Massachusettsu.

V državi Washington bodo glasovali o prvem davku na ogljik, v Indiani o ustavni pravici do ribolova in lova, Kalifornija in Nebraska bosta morda prepovedali smrtno kazen, Oklahoma pa jo bo morda zapisala v ustavo.

Kolorado bo morda uvedel splošni zdravstveni sistem po evropskem modelu in pravico do smrti v primeru neozdravljive bolezni. Kalifornija bo v senat izvolila ali prvo Latinoameričanko ali prvo senatorko indijsko-temnopoltega izvora. Izvolitev prve Latinoameričanke v zvezni senat se obeta tudi v Nevadi.

V Kaliforniji, Koloradu, Missouriju in Severni Dakoti bodo odločali o višjem davku na cigarete, v Koloradu Mainu in Arizoni pa o povišanju minimalne plače. V Južni Dakoti bodo glasovali o njenem znižanju. V Kaliforniji se bodo volivci odločali tudi o omejitvi cen zdravil.