V ZDA ob nacionalnem prazniku narašča gibanje proti "odkritelju" Amerike Kolumbu

Razen kipov generalov nekdanje južnjaške konfederacije, katere poraz je omogočil odpravo suženjstva v ZDA, so sedaj ogroženi tudi kipi "odkritelja" Amerike, italijanskega morjeplovca Krištofa Kolumba, ki je pod špansko zastavo začel proces evropskega naseljevanja celine, kar se za domorodce ni dobro končalo.

V ZDA so Kolumbov dan (Columbus Day) kot praznik dediščine italijanskih Američanov prvič slavili šele leta 1869 v San Franciscu, določili pa so ga na dan, ko je Kolumb s svojimi tremi ladjami priplul do Karibov, in sicer 12. oktobra 1492. Slavi se tudi kot dan "odkritja" Amerike, ki je dobila ime po Kolumbovem nasledniku Amerigu Vespucciju.

Po vseh ZDA oziroma tam, kjer je kaj italijanske skupnosti, so praznik začeli uradno slaviti od leta 1971 in to na drugi ponedeljek v oktobru. Danes je sicer že povsem jasno, da Kolumb ni odkril ničesar in niti ni bil prvi Evropejec, ki je priplul v Ameriko. Ta čast pripada vikinškim morjeplovcem iz Skandinavije oziroma Islandije.

Praznik v ZDA slavijo s paradami in pojedinami, polnimi italijanskih zastav, letos pa ni tako veselo, saj se je gibanje za odstranitev kontroverznih spomenikov oziroma celotnega zgodovinskega spomina preselilo tudi na raziskovalca iz Genove, ki je začel proces iztrebljanja, pobijanja, posiljevanja in ropanja domorodnega prebivalstva.

V New Yorku mora Kolumba na znamenitem trgu Columbus Circle pri Centralnem Parku varovati policija zaradi vse številnejših vandalskih izpadov, ki se večinoma izražajo z rdečo barvo, ki simbolizira kri na rokah raziskovalca in tistih, ki so prišli za njim. V Los Angelesu so Kolumbov kip pokrili v znamenje praznovanja dneva domorodnega prebivalstva, ki se prijemlje tudi drugod po ZDA.

Mestni svet Los Angelesa je avgusta Kolumbov dan uradno preimenoval v dan domorodnega prebivalstva, kar je sicer proces, ki se bo dokončal šele leta 2019, če ne bo italijanske revolucije. Za tolažbo potomcev italijanskih priseljencev je mestni svet 12. oktober določil kot dan italijansko-ameriške dediščine. Kolumba so enostavno vrgli ven iz uradne zgodovine.

Newyorški župan Bill DeBlasio je zaradi nasilja v Charlottesvillu, kjer je desničarski skrajnež na zborovanju v podporo južnjaškim spomenikom ubil protestnico, naročil, da posebna komisija pregleda sporne kipe v mestu in priporoči, kaj z njimi. Na njegovo presenečenje se je na vrh spornih uvrstil Krištof Kolumb.