Nasprotniki neodvisnosti s protimitingom v Barceloni proti odcepitvi Katalonije

Na velikem "protimitingu" ki je bil danes organiziran v središču Barcelone se nazorno kaže vsa razdeljenost Katalonije. Potem ko so ulice še včeraj so preplavili demonstranti v belem, ki so mirno in z belimi zastavami pozivali na "premirje", na dialog in pogovor med zagovorniki in nasprotniki neodvisnosti, so danes mestne ulice zasedli zagovorniki nedeljive Katalonije.

Tiha večina je postala glasnejša

Mestna policija sicer navaja, da jih je prišlo 350.000, torej trikrat manjše število kot organizatorji, zagotovo pa je, da je ljudi več sto tisoč. Ob tem je potrebno vedeti, da tudi zagovorniki neodvisnosti po anketah javnega mnenja nikoli niso zbrali več kot 48 odstotkov podpore. V Kataloniji je ob tem, kot poroča Guardian kar okoli 42 odstotkov tistih, ki so se v dolgih desetletjih priselili iz drugih delov Španije in njihovih potomcev, okoli 17 odstotkov oziroma 1,2 milijona prebivalce pa je tudi tujcev, ki so se v Katalonijo priselili iz različnih evropskih držav, Azije ali Latinske Amerike in ob vprašanju prihodnosti Katalonije niti nimajo pravice sodelovati na referendumu.

Na referendumu v Škotski je bilo, na primer, povsem drugače, saj so tujci z urejenim bivališčem lahko glasovali tudi o neodvisnosti Škotske, čeprav niso bili državljani Velike Britanije. Mnogi od teh ki so v Kataloniji ostali "brez glasu" so se ob glasni kampanji za neodvisnost Katalonije počutili odrinjene na rob in prisiljene v molk.

Vendar so bili danes vendarle precej glasni. Na protest so z avtobusi in vlaki prišli tudi številni ljudje iz drugih delov Španije. Protestniki so nosili španske, katalonske in evropske zastave ter vzklikali "živela Španija" in "Jaz sem Španec!" Shod je podprl tudi španski premier Mariano Rajoy. Sami trdijo, da so "tiha večina".

"Morda smo bili predolgo tiho," je dejal 44-letni udeleženec protesta Alejandro Marcos. "Zdi se, da tisti, ki je glasnejši, premaga argumente. Zato moramo povzdigniti glas ter jasno in glasno povedati, da ne želimo neodvisnosti," je dodal.

Nekateri protestniki so ob tem zahtevali, da naj katalonskega premierja zaprejo zaradi izvedbe nezakonitega referenduma, na katerem so sicer volivci ob 43-odstotni udeležbi z 90-odstotno večino podprli samostojnost Katalonije. Na Twitterju je protestni shod podprl tudi španski premier. "Nazaj k razumu v obrambo demokracije, ustave in svobode. Obvarovali bomo enotnost Španije, niste sami," je zapisal.

"Nazaj k razumu" je sicer tudi geslo današnjega protesta, ki ga organizira organizacija "Civilna družba Katalonije (SCC). Podprla pa ga je tudi Rajoyeva konservativna Ljudska stranka in predstavniki liberalne stranke Ciudadanos.

Protestnike je nagovoril tudi špansko-perujski pisatelj in prejemnik Nobelove nagrade za literaturo Mario Vargas Llosa, ki je dejal, da "zarota zagovornikov neodvisnosti ne bo uničila španske demokracije".

"Treba bo veliko več kot zarota pučistov...za uničenje tistega, kar se je gradilo 500 let, ne bomo jim dovolili. Tu so združeni miroljubni državljani, ki verjamejo v skupno življenje in svobodo. Zagovornikom neodvisnosti, ki so v manjšini, bomo pokazali, da je Španija moderna država. To je znamenje, da je ogromno število Kataloncev proti neodvisnosti in državnemu udaru ter za ustavo, pravo in vladavino prava," je dejal pisatelj. Spregovoril je tudi nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Joseph Borell.

Že pred samim protestom so se ljudje zbrali tudi pred sedežem paravojaške enote španske policije Guardia Civil, ki je pred enim tednom z nasilnim ukrepanjem skušala preprečiti glasovanje. V nasilju je bilo ranjenih več kot 800 ljudi. "To je naša policija!" in "Niste sami!" so danes vzklikali podporniki.

Revolucija bogatih

Álex Ramos, predsednik "Civilne družbe Katalonije" (SCC), ki je organizirala demonstracije v Barceloni je zelo kritičen do načrtovane razglasitve neodvisnosti. "Nacionalizem tukaj je etničen, ne državljanski; je lingvističen, kulturen, tribalističen, sentimentalen in romantičen. To ni kot francoska revolucija, ki je zahtevala enakost in svobodo za vse. Globoko v sebi ti nacionalisti menijo, da so drugačni od drugih in da so v resnici tudi boljši od drugih. To je revolucija močnih, najbolj bogatih razredov v Kataloniji, ne pa zatiranih. Mobilizirali so se, vsem govorijo kako težko delajo in vse, ki se z njimi ne strinjajo, označujejo kot fašiste," je dejal Álex Ramos.

Da v Kataloniji vlada atmosfera netolerance, ki nasprotnike neodvisnosti sili k molku, so nedavno v svojem poročili opozorili tudi Novinarji brez meja, ki so opisali pritiske lokalnih oblasti ter razširjen sovražen govor zoper nasprotnike neodvisnosti na spletu.

Zelo hladna prha za zagovornike neodvisnosti pa je ob pomenljivem molku skoraj vseh evropskih voditeljev bila tudi odločitev nekaterih največjih bank, da svoje sedeže še pred morebitno razglasitvijo umaknejo iz Katalonije, saj bi v tem primeru morda dobile status bank izven EU, kar bi njihovo poslovanje zelo otežilo.

Javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil konservativni časnik La Razon sicer kaže, da neodvisnosti najbogatejše španske pokrajine nasprotuje 79,4 odstotka Špancev in 58,9 odstotka Kataloncev.