Agra: Izvoz na Kitajsko zahteva veliko znanja in potrpežljivost

Vse države vzhodne in srednje Evrope t. i. pobude 16+1 si želijo boljšega poslovnega sodelovanja s Kitajsko, ta pa je pripravljena uvažati, vendar le kakovostne izdelke. Pot do tega trga, ki je velika priložnost, pa je precej zapletena in dolgotrajna, so ugotavljali na poslovni konferenci Kitajske ter držav srednje in vzhodne Evrope na sejmu Agra.

Poslovneže na konferenci je nagovoril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki opozarja, da pri prodiranju na kitajski trg ne more biti akcij "na horuk", tako da danes prideš in misliš, da že zmagaš, ampak sistematično sodelovanje, ki zahteva več korakov.

"Najprej moraš spoznati državo, potem ljudi, da postaneš neke vrste prijatelj, razviti se mora zaupanje in potem se razvijejo posli. Izkušnja nekaterih naših podjetij je povsem podobna; govorijo mi, da so se udeleževali sejmov in poslovnih srečanj na Kitajskem ter že razmišljali, ali je to nepotreben strošek, potem pa so četrto leto dobili prva naročila in imajo nekateri zdaj obraten problem, kako izpolniti naročila," je dejal.

Pred desetimi leti smo iz Slovenije na Kitajsko izvozili za okoli 60 milijonov evrov vseh izdelkov in jih za slabih 400 milijonov uvozili, od takrat se je uvoz povečal za dvakrat, izvoz za 4,5-krat, samo lani za 83 odstotkov in je zdaj slabih 300 milijonov evrov.

Možnosti imamo, močni smo na primer v strojni oz. tehnični industriji in tu je Kitajska primerno tržišče. Zavedati pa se moramo, da ni možno izvažati, če ni znanja. Visokokakovostni izdelki tudi za dobro ceno in z veliko tehnološkega znanja najdejo dobre kupce, ki so potem tudi dobri plačniki, pravi Židan.

Konference so se udeležili številni predstavniki slovenskega gospodarstva.

Robert Serec iz Pomurskih mlekarn opozarja, da so postopki za prihod na kitajski trg zelo kompleksni, za to pa so se odločili zaradi afer, ki so jih imeli, tako da so zdaj postali strogi. Kitajski in naš veterinarski pregled, zahtevne vloge z opisi izdelkov, več registracij, pošiljanje vzorcev, carinski pregled, analize, nove registracije, šele potem lahko izdelek potuje na Kitajsko. Vendar brez tamkajšnjega distributerja ne gre, skratka, zahtevna pot, vendar je to zelo velika priložnost, ker si želi trg izdelke vrhunske kakovosti, je pojasnil Serec.

Taki prihajajo iz EU, Kitajci to cenijo, so pa postali zelo izbirčni in natančno vedo, kaj hočejo za svoj denar. Serec še dodaja, da vse več kupujejo prek spleta, kjer morajo izdelovalca najti. In hoditi moraš na Kitajsko. Če tega ne nameravaš, če se ne spoznavaš in ne družiš, se ne zgodi nič, še pravi.

Danilo Knap iz Slovenskega lesnega združenja je dejal, da določen del njihove proizvodnje sodeluje s kitajskim trgom in bi to želeli razširiti, vendar so tehnološko za zdaj malce prešibki za trg, ki za naše pojme zahteva nedosegljive količine. V prihodnjih letih bodo ponudbo povečali, o kakovosti svojih izdelkov ne dvomijo.

Silvan Peršolja iz Kleti Brdo v imenu vinarjev pravi, da je Kitajska zanje dobra zgodba, ker začenjajo tako rekoč iz nič, pot pa je dolga. Prvič so bili tam leta 2004, v letih 2011-2012 so začeli pokrivati stroške, zadnja tri leta so taka, kot si želijo, in upajo na nadaljnjo rast, je povedal in dodal, da so šli tja s pravimi izdelki, relativno povezani.

"Pomembno je, da smo združeni, ker ne prodajamo samo vina, ampak vtis o Sloveniji, to da dojemajo Slovenijo kot zeleno deželo, kjer je kakovost življenja visoka, čista narava, in to je eden od nujnih pogojev," je še dejal Peršolja in dodal, da jih je država tokrat dobro podprla, tudi s političnimi stiki, ki tam obrodijo sadove.

Mitja Korez iz Perutnine Ptuj za panogo pravi, da poskušajo za zdaj bolj posamezno, večjih premikov sicer še niso dosegli, pozdravljajo pa takšna druženja in napore politike, da bi skupaj kaj dosegli. Kar zadeva kakovost izdelkov pa verjamejo, da lahko prodrejo na Kitajsko.

Dobro kaže tudi medu, Aleša Mežigoj iz Medexa je povedala, da si je minuli teden kitajska inšpekcija ogledovala proizvodno medu in verjame, da bodo kmalu dobili dovoljenja za izvoz. Naslednji korak je sodelovanje z njihovim ministrstvom za zdravje, ker prehranska dopolnila spadajo v njihovo pristojnost, izvažali pa bodo lahko matični mleček, propolis in druge pridelke. Inšpektorji naj bi bili s kakovostjo in varnostjo hrane v Sloveniji zadovoljni.

Najpomembnejši slovenski živilski izvozni artikel v letu 2016 je bil hmelj, sledil je izvoz vin in mineralnih vod in sokov. Iz Kitajske smo v letu 2016 uvozili največ krme za živali, ribjih filetov, rakov v oklepu in rastlinskih sokov.