Kako bi Donald Trump lahko »Ameriko spet naredil veliko« in takoj ohladil naš planet

Vam je vroče? Voditelj svobodnega sveta nam bo morda že kmalu pripravil nepričakovano ohladitev. Donald Trump se namreč nahaja pred mikavno odločitvijo. Z eno samo potezo lahko »Ameriko znova naredi veliko«, ter za vselej reši problem Severne Koreje. Cena za to so seveda ne samo desetine milijonov mrtvih »tam spodaj«, pač pa morda celo dolgotrajna »jedrska zima«, zaradi katere bi lahko bile povprečne temperature na našem planetu še kakšnih 40 let okoli ničle. Seveda poleti.

Jedrska zima

Zaradi tega genialnega načrta ameriškega predsednika so gospodarstveniki po vsem svetu povsem po nepotrebnem zagnali paniko. Delnice po svetu padajo, na Japonskem ljudem že delijo tablete joda, ki odlično pomagajo proti jedrskemu obsevanju, strokovnjaki pa preigravajo različne scenarije jedrske vojne s Severno Korejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je namreč preko družbenega omrežja Twitter sporočil, da imajo ZDA že pripravljeno orožje, ki je »nabito in namerjeno«, če bo Severna Koreja ravnala nespametno. Po mnenju Trumpa njegova prejšnja grožnja, ko je Severni Koreji zagrozil, z »ognjem in gnevom« ni bila dovolj ostra, zato je grožnje še stopnjeval in dodal, da se bo Severna Koreja »v težavah, ki jih je doslej doživelo le malo držav,« če ne spremeni obnašanja. Kmalu zatem se je oglasil tudi ameriški obrambni minister James Mattis, ki je priznal, da bi bila vojna s Severno Korejo »katastrofalna.« Severna Koreje pa se je odločila, da bo najmanj štiri svoje rakete izstrelila tako, da bodo njihove konice padle okoli 40 kilometrov od Guama. Načrt mora sedaj odobriti samo še vodstvo države.

Znanstveniki medtem opozarjajo tudi na hude posledice morebitne vojne s Severno Korejo. Andrew Freedman tako na primer prinaša poglede tistih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s simulacijami ekoloških posledic vojne, ki bi bila »tam daleč spodaj«, kot naj bi ameriški predsednik Donald Trump opisal vojno s Severno Korejo. Računalniški modeli namreč nazorno kažejo, da bi Donald Trump, ki je tako kritiziran, ker je izstopil iz mednarodnega dogovora proti segrevanju planeta, lahko z eno samo potezo pošteno in za precej časa ohladil naš planet.

»Zima je, leto 2018, pet mesecev zatem ko so zadnje od jedrskih bomb detonirale nad mesti v jugovzhodni Aziji, od Seula do Tokia in Šanghaja. Največji strah je v začetku vladal zaradi radioaktivnih padavin, toda sedaj je največji problem nekaj drugega: vreme. Ameriški kmetje, ki so navajeni na sneg in hladno vreme med zimo bi lahko svoja polja koruze in pšenice lahko zamenjali za  arktično tundro, saj so temperature globoko pod ničlo, čez noč in se čez dan, pod belim in svinčeno sivim nebom, komajda dvignejo do petih stopinj Celzija. Strokovnjaki pravijo, da bo pridelek žita in koruze letos bistveno manjši, to pa se bo nadaljevalo še nekaj let. Nevarnost lakote v svetu je vsak dan bolj prisotna,« opisuje našo mračno prihodnost Andrew Freedman.

V konkretnem primeru opisuje posledice regionalne jedrske vojne, v katero bi se zapletle ZDA, Severna Koreja, Kitajska in morda Rusija. Ne glede na to, ali bi vojno povzročil preračunljiv naklep ali napake in povsem napačno sklepanje voditeljev, bi takšna vojna zagotovo sprožila globalno jedrsko klimatsko katastrofo. Takšna vojna bi planet v povprečju ohladila za okoli 10 stopinj Celzija, regionalno pa bi bila nihanja okoli tega povprečja še veliko večja.

To so namreč rezultati raziskovanj in modelov raziskovalca Owena Briana Toona iz Univerze Colorado v ZDA. S podobnimi raziskavami se je ukvarjal tudi Alan Robock iz univerze Robock. Njune raziskave temeljijo na predpostavki, da bodo jedrske eksplozije v atmosfero dvignile ogromno količino dima, prašnih delcev in druge materije, ki bo nato preprečevala pot sončnim žarkom. Kako so te eksplozije videti si lahko ogledate tukaj. 

Posledica tega bi bilo uničenje vitalnih kmetijskih kultur na zemlji, kar bi povzročilo lakoto. Robock opozarja, da se ob izmenjevanju groženj med Severno Korejo in ZDA celo najpomembnejši svetovni politiki ne zavedajo, da bi tudi jedrska vojna, ki bi se zgodila na drugem koncu sveta in daleč od ZDA hudo prizadela same ZDA in to tako, da bi spremenila klimo. Znano pa je, da je prav Donald Trump že med predsedniško kampanjo svoje sodelavce spraševal, zakaj ZDA ne uporabijo jedrskega orožja »če ga že imamo.«

Od jedrske zime do jedrske lakote

Simulacije v osemdesetih letih, ki so analizirale posledice jedrske vojne med Sovjetsko zvezo in ZDA so pokazale, da bi bile še dolga desetletja temperature na svetu sredi poletja pod ničlo. Bolj »moderni« scenariji omejenih regionalnih vojn, ki sta jih preučevala Robock in Toon s sodelavci, pa so se ukvarjali z vojno med Indijo in Pakistanom, kjer bi obe strani uporabili okoli 50 bomb z močjo do 15 kiloton, kar je manj od polovice jedrskega arzenala obeh držav. Študija, ki je bila leta 2007 objavljena v časniku za atmosfersko kemijo in fiziko je pokazala, da bi bilo število žrtev teh spopadov v velikih mestih »primerljivo z vsemi žrtvami v drugi svetovni vojni.«

Te eksplozije bi povzročile tudi velike ognjene viharje, ki bi iz urbanih središč v zrak dvignili 5 milijonov ton dima, le-ta pa bi v višjih slojih atmosfere nato ustavil pot sončnih žarkov do površine zemlje. Ohladitev planeta bi bila v tem primeru »zgolj« za 1,25 stopinje Celzija. Vendar bi ta dim nato v atmosferi ostal zelo dolgo časa. To kažejo tudi primeri Hirošime in v drugi svetovni vojni bombardiranega nemškega Dresdna.

Robock opozarja, da bi bila vojna »na drugem koncu sveta« povsem »samomorilska«, saj bi zgolj uporaba 0,03 odstotka eksplozivne moči, ki jo imajo vse jedrske države na svetu povzročila »največje klimatske spremembe v človeški zgodovini«, jedrska zima pa bi nato lahko vodila k »jedrski lakoti«. Vojna med Pakistanom in Indijo bi na primer še več kot desetletje vplivala na letine v glavnih področjih proizvodnje v ZDA in Kitajski, to pa bi nato privedlo do pomanjkanja hrane in lakote.

V vojni med ZDA in Severno Korejo bi verjetno uporabili manjše število jedrskih izstrelkov kot v primeru indijsko-pakistanske vojne, zato bi bile posledice za okolje manjše. Če pa bi vojna zajela tudi Kitajsko in Rusijo, ki obe mejita na Severno Korejo, potem bi bile posledice lahko nepredvidljive. Severna Koreja naj bi imela nekje med 10 do 60 »operativnih« jedrskih nabojev. Prav zato fiziki, ki se po vsem svetu zavzemajo za preprečitev jedrske vojne, Severno Korejo in ZDA pozivajo, da naj obe državi umirita svojo retoriko. Do tega pa žal še vedno ni prišlo.

Zanimivo je tudi, da številne ameriške agencije raziskovalno delo univerz o posledicah jedrske vojne sploh ne zanima. Svoje raziskave izvajata s pomočjo donacij, »«Odprtega filantropskega projekta«, ki ga v dobrem delu sofinancira Dustin Moskovitz, soustanovitelj Facebooka.