Posebni tožilec Robert Mueller za preiskavo ruske afere sklical veliko poroto

Posebni tožilec Robert Mueller, katerega urad preiskuje rusko vpletanje v ameriške volitve in morebitno sodelovanje članov predsedniške kampanje Donalda Trumpa z Rusi, je v Washingtonu sklical veliko poroto, ki mu bo potrjevala naloge, zasliševala priče in potrjevala obtožnice, je poročal ameriški Wall Street Journal,

Mueller je začel z delom maja, ko je Trump odpustil direktorja FBI Jamesa Comeyja, ki je preiskavo vodil dotlej. Imenoval ga je namestnik pravosodnega ministra Rod Rosenstein.

Pravosodni minister Jeff Sessions se je sam izločil iz preiskav ruske afere zaradi lastne vpletenosti, ker med zaslišanji pred potrditvijo na položaj v senatu pod prisego ni omenil svojih srečanj z Rusi v času lanskoletne predsedniške kampanje, ko je delal kot Trumpov svetovalec.

Ameriški mediji poročajo, da se je preiskava pod Muellerjem doslej že razširila tudi na morebitno Trumpovo oviranje pravosodja. Med drugim, ker je odpustil Comeyja. Ameriška televizija CNN je v četrtek poročala, da se je preiskava razširila na področje, ki je morda najnevarnejše za usodo predsednika ZDA. To je na finančne povezave med njim in njegovimi družinskimi člani ter sodelavci z Rusi.

Trump je pred časom Muellerje javno posvaril, naj se v njegove in v finance njegove družine ne vtika, ker bo imel to za "prekršek". S tem je namignil, da bi lahko Muellerja odpustil, vendar bi si s tem nakopal na vrat dodatne težave, kot kaže pa to več niti ne bo tako enostavno. V senatu se namreč pripravlja predlog zakona za zaščito Muellerja.

Demokrat Chris Coons in republikanec Thom Tillis sta vložila v proceduro predlog zakona, da v primeru odpustitve Muellerja uvedejo sodni nadzor, kar pomeni, da bo sodišče razsojalo, ali je imel predsednik za odpustitev utemeljene razloge. Če jih po mnenju sodišča ne bo imel, bo Mueller ostal na položaju.

Če bo tak predlog v senatu sprejet z zadostno večino, da se preseže predsednikov veto, potem bo moral Trump po zakonu o ruskih sankcijah spet podpisati enega, ki mu ni niti najmanj naklonjen.

Senatorji obeh strank so predsedniku doslej večkrat dali vedeti, da naj se ne vtika v preiskavo ruske afere in pusti Muellerja pri miru. Trump nasvetov ne upošteva, njegova odvetniška ekipa pa preiskuje preiskovalce oziroma išče informacije, s katerimi bi očrnila člane Muellerjeve preiskovalno-tožilske ekipe. Predvsem iščejo med njimi kakšnega demokrata.

Mueller je okrog sebe zbral ekipo izkušenih strokovnjakov s področja pregona mednarodne korupcije, organiziranega kriminala in finančnih prevar.

Sklic velike porote je logično nadaljevanje preiskave, ki se poglablja. Tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Huckabee Sanders ni imela komentarja, ampak je prenesla izjavo Trumpovega odvetnika Tya Cobba, ki je opozoril, da so zadeve glede velikih porot običajno tajne, vendar Bela hiša podpira vse, kar pospešuje zaključek "tega dela" na pošten način.

Cobb ni omenil preiskave, ampak le "delo" in je zagotovil, da so povsem zavezani sodelovanju z Muellerjem. "Nekdanji direktor FBI James Comey je trikrat povedal, da Trump ni predmet preiskave in nimamo nobenega razloga za mnenje, da se je to spremenilo," je sporočil Cobb.

V povezavi z rusko afero že deluje velika porota v Alexandriji v Virginiji. Ta je sklicana v zvezi s povezavami nekdanjega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna z Rusi. Uvodoma ni bilo jasno, ali bosta delovali dve ali le ena velika porota, kar je skupina državljanov, ki jo tožilci potrebujejo za formalno potrditev obtožnice in druge dejavnosti.

Velike porote običajno potrdijo vse, kar predlagajo tožilci, vendar ne vedno, kot se je pokazalo na primer v odmevnih primerih nasilja belih policistov nad temnopoltimi.