Pahor začel prvi slovenski uradni obisk v Argentini

Predsednik republike Borut Pahor je v četrtek v Argentini začel prvi slovenski uradni obisk na najvišji ravni. Prvi dan obiska se je srečal z argentinskim predsednikom Mauriciom Macrijem na pogovorih in simbolno odprl nove prostore slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu, so danes sporočili iz urada predsednika republike.

Predsednika Pahor in Macri sta govorila predvsem o krepitvi političnih in gospodarskih vezi ter ocenila odnose med državama kot zelo dobre in razvejane. Pahor je glede gospodarskega sodelovanja poudaril, da slovenska podjetja izkazujejo interes za sodelovanje in so pripravljena na nove priložnosti.

Blagovna menjava med Argentino in Slovenijo je lani znašala 26,2 milijona evrov, od tega je slovenski izvoz predstavljal slabih 21 milijonov, uvoz pa dobrih pet milijonov. V prvi polovici letošnjega leta je bila blagovna menjava nekaj več kot 21 milijonov evrov, dobrih 15 milijonov izvoza, slabih šest milijonov evrov uvoza.

Predsednika sta govorila tudi o odnosih med Evropsko unijo in Argentino ter izmenjala poglede na regionalno dogajanje in multilateralne teme skupnega interesa, kot so varnost, podnebne spremembe, voda in človekove pravice. Ko sta govorila o prihodnosti EU in spremembah v svetu, sta soglašala, da se je vredno potruditi in storiti vse, da bo mladim zagotovljena mirna in varna bodočnost.

Predsednik Macri je izrazil zadovoljstvo, da je Pahor kot prvi slovenski predsednik obiskal Argentino. Ob pogovoru o slovenskih izseljencih v Argentini se je Pahor zahvalil Argentini, da je v več obdobjih v težkih časih vedno z odprtostjo sprejemala naše izseljence.

V nadaljevanju obiska je Pahor položil venec k spomeniku osvoboditelja Argentine Joseja San Martina ter prejel ključ mesta Buenos Aires in diplomo častnega meščana.

Ob robu obiska je Pahor tudi simbolno odprl nove prostore slovenskega veleposlaništva v Argentini, ki od februarja deluje v veličastni stavbi, ki sta jo načrtovala slovenska arhitekta brata Benčič v tridesetih letih 20. stoletja.

Predsednik se je srečal tudi s predsednikom Argentinskega sveta za mednarodne odnose (Cari) Adalbertom Rodriguezom Giavarinijem. V predavanju, ki ga je imel Pahor na vabilo tega argentinskega think thanka za diplomatski zbor in najvplivnejše argentinske mnenjske voditelje, je poudaril, da je potrebno ohraniti zaupanje med državami članicami EU in okrepiti zaupanje v delovanje institucij, ki sta ga načela migracijska kriza in kriza evroobmočja.

Zavzel se je za trdno, povezano in enotno EU in poudaril, da EU ni razlog za krize, ampak odgovor nanje. Dodal je, da se po njegovem mnenju države članice z globalnimi izzivi same ne bi mogle tako uspešno spopadati kot se v okviru unije. "Odločamo tudi o prihodnosti naših otrok in upam, da se bomo v odločilnem trenutku odločili za več Evrope in ne manj," je sklenil.

Pahorja na obisku spremljata minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu akademik Boštjan Žekš.

Žmavc je obisk v Argentini začel že v sredo, ko se je v Buenos Airesu srečal z največjim slovenskim podjetnikom v Argentini in nekdanjim dolgoletnim slovenskim častnim generalnim konzulom Hermanom Zupanom. O možnostih izboljšanega delovanja pa se je pogovarjal z lektorico slovenskega jezika v argentinski prestolnici Tjašo Lorbek.

V sporočilu urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so ob tem dodali, da lektorat trenutno obiskuje okoli sto slušateljev, v veliki večini potomcev slovenskih priseljencev iz obdobja med obema svetovnima vojnama, pa tudi nekatere učiteljice slovenščine v slovenskih sobotnih šolah. Pri tem so kot najbolj perečo problematiko, ki pesti slovenski dom Triglav, izpostavili pomanjkanje oziroma staranje članstva ter posledično oteženo vzdrževanje.

V Argentini po ocenah živi približno 30.000 slovenskih izseljencev in njihovih potomcev, ki so se tja preseljevali v treh obdobjih, glavnina v obdobju med obema svetovnima vojnama. Slovenskih državljanov je v Argentini okoli pet tisoč.